1. Povezanost med samopodobo in prijateljstvom pri osnovnošolcih : magistrsko deloAmanda Šardi, 2024, magistrsko delo Opis: Pozitivno sprejemanje samega sebe je ključno za obvladanje vsakodnevnih izzivov in negovanje zdravih odnosov, medtem ko prijateljstva zagotavljajo ključno podporo, sprejemanje in občutek pripadnosti. V magistrskem delu smo raziskovali povezavo med samopodobo in prijateljstvom pri osnovnošolcih. Zanimalo nas je, kakšna je povezava med samopodobo in številom prijateljev, kako se samopodoba spreminja glede na starost in glede na priljubljenost. V teoretičnem delu smo naredili pregled ugotovitev o mladostništvu, samopodobi in prijateljstvu, v empiričnem delu pa smo s kvantitativno metodologijo preučili povezavo med skupno samopodobo in številom vzajemnih prijatelstjev ter raziskali morebitne razlike med različnimi starostnimi skupinami. V raziskavi je sodelovalo 187 učencev petih in osmih razredov. Ugotovili smo, da obstaja kompleksna povezava med skupno samopodobo, številom vzajemnih prijateljstev in priljubljenostjo pri učencih. Učenci s pozitivnejšo skupno samopodobo imajo običajno več prijateljev, vendar skupna samopodoba z napredovanjem v višje razrede postaja bolj negativna. Število vzajemnih prijateljstev ostaja relativno stabilno glede na starost. Zaznana priljubljenost, tako s strani sošolcev kot posameznika samega, je povezana s pozitivnejšo skupno samopodobo, medtem ko je podcenjevanje lastne priljubljenosti
IV negativno povezano s skupno samopodobo. Rezultati podpirajo pomen razvoja zdrave samopodobe in pozitivnih odnosov med vrstniki.
Ključne besede: samopodoba, prijateljstvo, osnovnošolci, priljubljenost, vrstniški odnosi
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. Povezanost zgodnjih regulacijskih težav s spremembami v alostatično-interoceptivnem možganskem sistemu in vrstniškimi odnosi v odraslosti : magistrsko deloLarisa Kokol, 2021, magistrsko delo Opis: Zgodnje regulacijske težave predstavljajo dejavnik tveganja za dolgoročne vedenjske in čustvene težave v odraslosti, še posebej za izogibajoče osebnostne lastnosti, povezane s socialnim umikom. Vendar ostaja neraziskano, ali so regulacijske težave v prvih letih življenja povezane s težavami v socialnem funkcioniranju v odraslosti. Ključni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali imajo odrasli z zgodovino regulacijskih težav manj kvalitetne vrstniške odnose v odraslosti v primerjavi s kontrolno skupino in ali lahko te dolgoročne socialne težave povežemo s spremembami v delovanju alostatično-interoceptivnega možganskega sistema. Analizirali smo podatke Bavarske longitudinalne študije, v kateri so odrasli (povprečna starost 28 let; 50 % žensk) z (n=42) in brez (n=70) zgodovine zgodnjih regulacijskih težav bili udeleženi v polstrukturiranem kvalitativnem intervjuju, izpolnili samo-ocenjevalni vprašalnik za merjenje kvalitete vrstniških odnosov v odraslosti in sodelovali v študiji funkcijskega slikanja možganov v stanju mirovanja za merjenje sprememb v intrinzični funkcijski konektivnosti možganskih regij, ki podpirajo alostatično-interoceptivni sistem. Rezultati so pokazali, da imajo odrasli z zgodnjimi regulacijskimi težavami manj kvalitetne vrstniške odnose in povišano intrinzično funkcijsko konektivnost možganskih predelov, ki podpirajo alostatično-interoceptivni sistem in socialno vedenje. Spremembe v intrinzični funkcijski konektivnosti so bile večje pri odraslih s komorbidnimi in stabilnimi regulacijskimi težavami, v primerjavi s tistimi, ki imajo samo stabilne ali samo komorbidne regulacijske težave. Dodatno so se spremembe v intrinzični funkcijski konektivnosti dorzalno medialne insule in dorzalne amigdale negativno povezovale s kvaliteto odraslih vrstniških odnosov. Pokazalo se je, da povišana intrinzična funkcijska konektivnost dorzalno medialne insule z nekaterimi drugimi možganskimi predeli alostatično- interoceptivnega sistema predstavlja mediator odnosa med zgodnjimi regulacijskimi težavami in kvaliteto odraslih vrstniških odnosov. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju možganskih mehanizmov, ki so v ozadju socialnih težav odraslih z zgodnjimi regulacijskimi težavami, in k razvijanju učinkovitih podpornih strategij za vzpostavljanje in ohranjanje socialnih interakcij v odraslosti.
Ključne besede: zgodnje regulacijske težave, alostatično-interoceptivni sistem, vrstniški odnosi v odraslosti, dorzalno medialna insula
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 1519; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. Prepričanja, vezana na timsko delo in učiteljevo vlogo pri vzpostavljanju spoštljivih vrstniških odnosov: razlike med učitelji razredne in predmetne stopnjeTjaša Lipovnik, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se povezujeta dva koncepta: vloga učitelja pri vzpostavljanju vrstniških odnosov in timsko delo. Namen raziskave je bil preveriti stališča osnovnošolskih učiteljev do timskega poučevanja ter do vloge učitelja pri vzpostavljanju pozitivnih vrstniških odnosov v šoli. Preverilo se je tudi, ali v navedenih konceptih obstajajo razlike med učitelji razrednega in predmetnega pouka.
V empiričnem delu raziskave je bila uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda na vzorcu 116 osnovnošolskih (50 % predmetnih in 50 % razrednih) učiteljev. Vsi podatki so bili pridobljeni v obliki fizičnih in spletnih anketnih vprašalnikov in obdelani kvantitativno.
Z rezultati raziskave se dokazuje, da osnovnošolski učitelji dajejo priložnost timskemu delu. Socialne odnose in vzdušje na delovnem mestu se osebno ocenjuje kot harmonične in spodbudne. Večini osnovnošolskim učiteljem je pomembno, da v razredu vlada prijetna, sproščena in spodbudna razredna klima. Medosebne odnose med učenci se večina ugotavlja z opazovanjem. V določenih segmentih raziskave so se pokazale razlike med razrednimi in predmetnimi učitelji, vendar so zanemarljive. Pri vzpostavljanju pozitivnih odnosov z učenci in med učenci pa se pogosteje poroča s strani razrednih učiteljev v primerjavi s predmetnimi.
Ključne besede: tim, timsko delo, učitelji, vrstniški odnosi, vzgoja in izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1499; Prenosov: 203
Celotno besedilo (2,17 MB) |
4. Vloga socilanih odnosov v razredu pri aktivnem vključevanju učencev v pouk angleškega jezikaMaja Matrić, 2018, doktorska disertacija Opis: Šola ni le socialni kontekst za usvajanje učne snovi, temveč tudi za učenje socialnega vedenja (Košir, 2013), zaradi česar ne gre zanemarjati pomena socialnih odnosov, ki jih učenec sooblikuje znotraj vrstniških skupin. Tako se raziskave na področju pedagoške psihologije ne osredotočajo več le na kognitivne vidike šolanja (Pellegrini in Blatchford, 2000), ampak vse bolj tudi na učenje, razvoj in šolanje v luči socialnega konteksta, torej z upoštevanjem medvrstniških odnosov, socialne sprejetosti, pripadnosti skupini ali potrebe po povezanosti v učnem procesu. Tako doktorska disertacija obravnava odnos med socialnimi in učnimi spremenljivkami, natančneje pa smo želeli ugotoviti odnos med merami stopnje zadovoljenosti potrebe po povezanosti (zaznana učna in osebna opora s strani vrstnikov, razredna klima in učiteljeva ocena socialne sprejetosti učenca) in merami aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika (učiteljeva ocena in učenčeva samoocena zavzetosti pri pouku angleščine ter tesnobnost pri pouku angleščine) ter ugotoviti, ali je odnos med obema sklopoma spremenljivk specifičen glede na spol učencev. Naš raziskovalni načrt sicer ni omogočal preverjanja vzročnih odnosov med posameznimi merami zadovoljene potrebe po povezanosti in aktivnega vključevanja v pouk angleščine. Zaradi tega tudi nismo mogli sklepati o smeri odnosov, temveč smo na osrednje raziskovalno vprašanje o odnosu med merami zadovoljene potrebe po povezanosti in aktivnim vključevanjem v pouk angleškega jezika, odgovarjali s pomočjo korelacij in napovednih vrednosti med posameznimi merami.
V raziskavi je sodelovalo 535 učencev iz 35 oddelkov sedmih osnovnih šol iz mestnega in primestnega okolja ter 11 učiteljev angleškega jezika, ki poučujejo v izbranih oddelkih. S pomočjo vprašalnika smo od udeležencev pridobili podatke o posameznih merah zadovoljene potrebe po povezanosti – zaznana opora s strani vrstnikov, razredna klima in učiteljeva ocena učenčeve socialne sprejetosti, in posameznih merah aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika – učenčeva ocena čustvene in vedenjske zavzetosti, učiteljeva ocena učenčeve zavzetosti in tesnobnost pri pouku tujega jezika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ovrednotili izhodiščne raziskovalne hipoteze in ugotovili, da zadovoljena potreba po povezanosti in spol v različni meri napovedujejo aktivno udeležbo učencev pri pouku angleškega jezika, in sicer je zadovoljena potreba po povezanosti napovednik vseh mer aktivnega vključevanja v pouk - najmočneje učenčeve čustvene zavzetosti ter učiteljeve ocene učenčeve zavzetosti, a tudi učenčeve ocene vedenjske zavzetosti in tesnobnosti pri pouku tujega jezika. Ugotovili smo, da je za učence, ki zaznavajo višjo učno in osebo oporo s strani vrstnikov ter so s strani učiteljev ocenjeni kot bolj sprejeti, značilna višja zavzetost in nižja tesnobnost, kakor smo tudi v raziskavi opredelili višjo aktivno udeležbo pri pouku angleškega jezika. Ravno tako podatki kažejo, da je spol pomemben napovednik aktivnega vključevanja v pouk, saj je odnos med merami potrebe po povezanosti in aktivnega vključevanja v pouk pri dekletih močnejši ter, da spol pozitivno napoveduje vse mere aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika, razen tesnobnost.
Naše ugotovitve imajo izjemno pomembno praktično vrednost v šolskem okolju, saj kažejo na pomembno mesto socialnih spremenljivk pri poučevanju tujega jezika oziroma v procesu šolanja nasploh. Na podlagi naših ugotovitev smo oblikovali smernice, s pomočjo katerih lahko učitelji tujega jezika in šola s poznavanjem vloge zadovoljene potrebe po povezanosti v šoli pripomorejo k večji aktivni udeležbi učencev pri pouku tujega jezika, kar se v šoli kaže kot večja želja po učenju ter sodelovanje in prizadevnost pri šolskem delu.
Ključne besede: zaznana opora s strani vrstnikov, socialna sprejetost, čustvena in vedenjska zavzetost, vrstniški odnosi, tesnobnost.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2018; Ogledov: 2057; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,70 MB) |
5. Vrstniški odnosi v osnovni šoli: odnosi med različnimi vidiki socialne sprejetostiRebeka Ros, 2016, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati odnose med različnimi vidiki socialne sprejetosti. Preučila sem sociometrično strukturo posameznih razredov na razredni stopnji ter učenčevo zaznavanje lastne socialne sprejetosti. Prav tako sem preverila, ali učna uspešnost predstavlja dejavnik združevanja preučevanih učencev v skupine ter v kolikšni meri razredničarke poznajo sociometrično strukturo svojih razredov.
V raziskavo sta bila vključena dva četrta in dva peta razreda, skupaj enainosemdeset učencev ter štiri razredničarke. Podatki, ki se navezujejo na sociometrično strukturo razredov, so bili zbrani s sociometrično preizkušnjo. Učenci so odgovorili tudi na vprašanje o pričakovanih pozitivnih izbirah. Ti podatki so dali odgovor na raziskovalno vprašanje, ali preučevani učenci točno ocenjujejo svojo socialno sprejetost. Poznavanje razredničark sociometrične strukture svojega razreda sem preučila z analizo strukturiranega intervjuja.
Rezultati so pokazali, da večina učencev, ki spada v sociometrično skupino povprečnih, priljubljenih ali kontroverznih, realno ocenjuje lastno socialno priljubljenost v razredu. Zavrnjeni učenci večinoma precenjujejo stopnjo sprejetosti med vrstniki. Nekateri prezrti učenci dobro zaznavajo lastno socialno sprejetost, medtem ko jo nekateri precenjujejo. Rezultati, ki se navezujejo na učni uspeh, so pokazali, da učni uspeh v preučevanih razredih ne predstavlja dejavnika združevanja učencev v skupine. Analiza intervjujev je pokazala, da samo ena razredničarka pozna sociometrično strukturo svojega razreda.
Ključne besede: vrstniški odnosi, socialna sprejetost, sociometrična preizkušnja, samopercepcija, učni uspeh
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2897; Prenosov: 440
Celotno besedilo (1,19 MB) |
6. Socialni odnosi med romskimi otroki in drugimi vrstniki v vrtcuMaruša Kolar, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil osvetliti problematiko sprejemanja romskih otrok v vrstniški skupini v vrtcu. Medosebni odnosi in socialna interakcija romskih otrok z vzgojitelji in vrstniki so odvisni predvsem od okolja, v katerem se nahajajo. Ko so izkušnje otrok v socialnem okolju spodbudne in prijetne, se počutijo sprejete in so posledično uspešnejši. V empiričnem delu smo analizirali socialne interakcije pri vzpostavljanju medosebnih odnosov med romskimi otroki in njihovimi vrstniki na področju proste igre, druženja in konfliktov ter raziskovali stopnjo socialne in emocionalne kompetentnosti romskih otrok. V raziskavo je bilo vključenih 30 vzgojiteljev, ki so ocenjevali opazovane parametre. Rezultati kažejo, da so pri prosti igri težave pri komunikaciji med romskimi otroki in drugimi vrstniki, pri druženju z vrstniki romski otroci občasno doživljajo pozitivne izkušnje, ti otroci tudi redko oziroma občasno izražajo socialno in emocionalno kompetentnost. Na podlagi pridobljenih rezultatov predlagamo vključitev romskih pomočnikov v vseh vrtcih, kjer so prisotni Romi, dodatna izobraževanja za vzgojitelje in ostale strokovne delavce, spoznavanje z romsko kulturo in predstavitev le-te v izobraževalnih ustanovah. Z nalogo želimo posredno opozoriti tudi na pomen aktivnega vključevanja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev ter staršev otrok v reševanje problematike vzpostavljanja enakovrednih medosebnih odnosov med Romi in njihovimi vrstniki v vrtcu.
Ključne besede: romski otroci, vrstniški odnosi, predšolska vzgoja, socialni odnosi, emocionalna kompetentnost, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 2451; Prenosov: 325
Celotno besedilo (677,75 KB) |
7. Vrstniški odnosi v 7. razredu osnovne šole: študija primeraLucia Klasinc, 2016, magistrsko delo Opis: Raziskava je bila zastavljena kot študija primera vrstniških odnosov v osnovni šoli, ki po teoriji samodoločanja pomembno prispevajo k posameznikovem učenju in razvijanju potencialov. Z metodo akcijskega raziskovanja sem preverila povezanost, kvaliteto odnosov, učno zavzetost in učno odtujenost v štirih oddelkih 7. razreda. Z namenom izboljšanja vrstniških odnosov sem v razredih izvedla in evalvirala pet izkustvenih delavnic socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 80 učencev, 4 razredničarke in šolska svetovalna delavka. V kvantitativnem delu raziskave sem analizirala podatke, pridobljene s sociometrično preizkušnjo, tehniko »Kdo je kdo« in Vprašalnikom učne zavzetosti nasproti učni odtujenosti. V kvalitativnem delu raziskave sem analizirala pisne povzetke polstrukturiranih intervjujev in samorefleksij petih delavnic ter pisne odgovore učencev o spoprijemanju s socialnimi situacijami. Rezultati so pokazali trend pozitivnih sprememb pri sociometričnem statusu in nižjo učno zavzetost po izvedbi delavnic. Priljubljeni učenci so bili s strani vrstnikov zaznani kot najbolj prosocialni, kontroverzni in zavrnjeni učenci pa kot najbolj impulzivni. Socialno sprejeti in nesprejeti učenci se niso razlikovali v učni zavzetosti. Razredničarke in šolska svetovalna delavka so poročale o številnih individualnih in okoljskih dejavnikih vrstniških odnosov ter učne zavzetosti. Učenci so najpogosteje navajali, da bi se v konfliktni situaciji postavili zase, najpravilneje pa bi se jim zdelo o situaciji poročati odrasli osebi. Nadaljnje delo z razredom je potrebno in zaželeno. Razredničarke in šolska svetovalna delavka so izpostavile pomemben dejavnik odnosa z učiteljem, vzpostavljanje varnega okolja in postavljanje meja ravnanja. Prednost raziskave je v kvalitativni obravnavi vrstniških odnosov in izvedbi izkustvenih delavnic, ki bi morale biti v prihodnjih raziskavah in preventivnih šolskih programih načrtovane bolj poglobljeno, pogosteje in čez celotno šolsko leto.
Ključne besede: študija primera, akcijsko raziskovanje, vrstniški odnosi, učna zavzetost, učna odtujenost, izkustvene delavnice, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 2506; Prenosov: 383
Celotno besedilo (1,78 MB) |
8. Socialna sprejetost otrok na razredni stopnji osnovne šoleMateja Skerbiš, 2015, magistrsko delo Opis: Z vstopom v šolo otrok vstopa v širši socialni prostor, kar je velik korak za razvoj socialnih spretnosti. Šolski razred predstavlja socialno skupino, v kateri se vrstniki povezujejo v socialne odnose. Neformalni socialni odnosi med sošolci pomembno določajo doseganje učnih ciljev in razredno klimo. Zato je za učitelja poznavanje socialne strukture razreda izredno pomembno. Učitelj lahko določene vidike socialnega vedenja prepozna sam, zgolj z opazovanjem. Lahko pa uporabi sociometrično preizkušnjo, ali katero drugo tehniko, za merjenje vrstniških odnosov, s katero hitro in enostavno ugotovi socialno strukturo razreda. Glavni nameni magistrskega dela so bili izvesti sociometrično preizkušnjo v četrtem razredu in ugotoviti strukturo razreda ter s pomočjo tehnike Kdo je kdo ugotoviti percepcijo posameznih značilnosti učencev s strani sošolcev. Hkrati je bil namen s pomočjo intervjuja ugotoviti učiteljičino zaznavanje rezultatov. Z različnimi merami sem želela ugotoviti možne razlage za določene sociometrične položaje učencev. Rezultate raziskave sem primerjala z rezultati nekaterih dosedanjih raziskav. Kot v drugih raziskavah, so se pokazale razlike med učenci iz različnih sociometričnih skupin. Sošolci priljubljene četrtošolce v večini zaznavajo kot učno angažirane učence, ki imajo dobre odnose z vrstniki, zavrnjene pa kot impulzivne učence s slabim odnosom do avtoritete. Priljubljeni učenci imajo dobre zaznave o svojih vrstniških odnosih, medtem ko se zavrnjeni večinoma ne zavedajo vrstniškega nesprejemanja. Ekonomski status družin učencev v preučevanem razredu ni pomemben dejavnik sociometričnega položaja učencev. Glede na rezultate sem v zaključku strnila nekaj priporočil za delo s preučevanim razredom.
Ključne besede: razredna stopnja, srednje in pozno otroštvo, vrstniški odnosi, sociometrična preizkušnja, tehnika Kdo je kdo, sociometrični status
Objavljeno v DKUM: 15.01.2016; Ogledov: 2605; Prenosov: 741
Celotno besedilo (1,12 MB) |
9. RAZLIKE V TEKMOVALNOSTI OTROK V MESTU IN NA PODEŽELJUJanja Salaj, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi z naslovom Razlike v tekmovalnosti otrok v mestu in na podeželju sem predstavila odnose med vrstniki, vrstniške skupine in kakšno vlogo imajo vrstniki v življenju otrok in mladostnikov. Opisala sem kako se oblikujejo vrstniške skupine, kateri so kriteriji, ki določajo skupino in kakšni so pozitivni in negativni vplivi vrstnikov. Predstavila sem sociometrično metodo in preučila, kakšna je priljubljenost med vrstniki. Prav tako sem opredelila pojem tekmovalnosti, kakšne so negativne plati tekmovalnosti in kaj so vzroki za tekmovalnost. Definirala sem samopodobo in opisala, kako je samopodoba povezana s tekmovalnostjo. Zabeležila pa sem tudi nekaj primerov tekmovalnih situacij, ki so jih navedli učitelji na različnih šolah. V empiričnem delu naloge sem s pomočjo anketnega vprašalnika zbrala podatke na štirih osnovnih šolah. Pridobila sem podatke o tem, ali učenci menijo, da so tekmovalni in ali se tega, da so tekmovalni sami zavedajo, jih povprašala po mnenju, kdo je bolj tekmovalen ali dekleta ali fantje. Vprašala sem jih tudi ali so opazili tekmovalnost v razredu in v čem so jo opazili. Zanimalo me je, ali jim je pomembno, da so na določenem področju boljši od sošolcev in sošolk in na katerem področju jim je to pomembno (na športnem področju, na področju učnega uspeha, na področju prijateljstva in na področju oblačenja). Zanimalo me je tudi kakšne so reakcije učencev na nova oblačila sošolcev in sošolk, na boljše ocene, na pohvalo učitelja… V raziskavi je sodelovalo 203 učencev. 101 je bilo učencev iz mestne šole (50 deklic in 51 dečkov) in 102 učencev iz podeželske šole (53 deklic in 49 dečkov). Rezultati so pokazali, da je večina učencev tekmovalnih, vendar se jih kar nekaj svoje tekmovalnosti ne zaveda. Ugotovila sem, da obstajajo majhne razlike v tekmovalnosti učencev v mestu in na podeželju, ki so statistično pomembne.
Ključne besede: vrstniki, vrstniški odnosi, vrstniške skupine, tekmovalnost, samopodoba
Objavljeno v DKUM: 14.01.2016; Ogledov: 1536; Prenosov: 258
Celotno besedilo (932,84 KB) |
10. |
