Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V disertaciji predstavimo enega od osrednjih problemov v filozofiji biologije, in sicer problem bioloških vrst kot naravnih vrst. Čeprav v začetku predstavimo uveljavljene definicije naravnih vrst, se v nadaljnji analizi izkaže, da je definiranje problematično, in sicer zaradi preozkega okvira definiranja. To se predvsem pokaže pri dokazovanju bioloških vrst kot naravnih vrst in pri dokazovanju družbenih vrst kot naravnih vrst. Na začetku v disertaciji obravnavamo in analiziramo tradicionalne poglede ter stališča, v nadaljevanju analiziramo tudi modernejše. Skozi analiziranje ontološkega statusa bioloških vrst kot naravnih vrst dokazujemo naravnost izbranih vrst, kar predstavimo tudi v nadaljevanju pri problematiki družbenih vrst. V disertaciji predstavimo tudi problematiko presečnosti kategorij in s tem izpodbijamo določene trditve, ki zagovarjajo nenaravnost vrst s presečnimi kategorijami. S pomočjo opredelitve problema presečnosti v disertaciji predstavimo in analiziramo trditve, da so biološke in družbene vrste lahko naravne vrste, in zagovarjamo trditev, da je to možno navkljub presečnosti kategorij teh vrst. Rešitev problematike ontološkega statusa naravnosti bioloških in družbenih vrst predstavimo z zagovorom trditev, ki utemeljujejo definiranje osrednjih pojmov in iskanje bistvenih značilnosti ter robnih pogojev glede na področja analiziranja.
Ključne besede: naravne vrste, biološke vrste, presečnost kategorij, ontološki status, esencializem, družbene vrste.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: Prekmurski časopisi so na začetku 20. stoletja še izhajali v prekmurskem jeziku in madžarskem črkopisu, in sicer so ohranjali skoraj stotridesetletno protestansko jezikovno normo in predpis. V njih se prepletajo sporočanjska, vplivanjska in zabavna vloga publicističnih besedil, znotraj teh pa se pojavljajo značilne časopisne besedilne vrste: vest, novica, poročilo, uvodnik, komentar in oglasi. V članku so predstavljeni različni tipi oglaševalskih besedil v Kalendarju, Marijinem listu in Novinah
Ključne besede: jezikoslovje, zgodovina jezika, prekmurski jezik, publicistika, publicistična besedila, vloga publicističnih besedil, časopisne besedilne vrste
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Povezava na celotno besedilo

Opis: Pandemija Covid-19 je spremenila svet. Potrošniki so se začeli spreminjati in nanašati na spletno nakupovanje, saj so zakoni zahtevali, da ljudje ostanejo doma. Zardi tega je veliko podjetij moralo spremeniti svoj način poslovanja, če je želelo ostati konkurenčno. Morali so se prilagoditi na hitre spremembe. Ravno pandemija je spodbudila razvoj novih tehnologij med njimi tudi umetne inteligence. Pri umetni inteligenci gre za inženiring strojev in programov za njihovo izdelavo. Inteligentni ljudem posredujejo informacije, ki jim bodo pomagale pri njihovem procesu odločanja ter tudi sprejemajo odločitve. Umetna inteligenca ima programsko opremo, ki jo je mogoče programirati v skladu z cilji in potrebami podjetja. Elektronsko poslovanje zajema različne dejavnosti, vključno z nakupom in prodajo blaga ter storitev, oglaševanjem in komunikacijo s strankami. E-podjetja običajno delujejo preko spletnih mest ali spletnih platform, ki služijo kot glavni vmesnik za transakcije, pri čemer uporabljajo varne plačilne prehode za finančne transakcije. Zaledni sistemi, kot so upravljanje zalog, upravljanje strank in obdelava naročil, so ključnega pomena za delovanje e-poslovanja. Uspeh v e-poslovanju je odvisen od ponudbe izdelkov, uporabniške izkušnje, tržnih strategij, učinkovite dostave in vrhunske storitve za stranke. E-trgovina je podobna vsaki fizični trgovini. Uporabniki obiščejo e-trgovino, se razgledajo po spletni stani in če jim je všeč nekaj kupijo. Razlika je le v tem, da jim ni treba imeti lastnega prostora in lahko vse izdelke iščejo kar doma. Cilji e-trgovine so različni glede na podjetje. Splošni cilj je zmanjšanje stroškov, povečanje prodaje in povečati zadovoljstvo strank. Podjetja si postavijo cilje e-trgovine, da jim pomaga razumeti na kaj se morajo osredotočiti. Cilji zagotovijo smernice za spodbujanje rasti in doseganje uspeha. Cilji morajo biti jasni in jedrnati morajo pa biti tudi merljivi. Umetna inteligenca obsega računalniške sisteme, ki so sposobni izvajati naloge, ki so tradicionalno povezane s človeško inteligenco – kot so napovedovanje, prepoznavanje predmetov, tolmačenje govora in generiranje naravnega jezika. Sistemi umetne inteligence se naučijo kako nekaj storiti, tako da obdelujejo veliko količino podatkov. V nekaj primerih učni proces umetne inteligence nadzorujejo ljudje, ki krepijo dobre odločitve in odvračajo slabe, a obstaja sistemi umetne inteligence , ki so zasnovani tako, da se lahko učijo brez nadzora ljudi. Umetno inteligenco številne tehnologije uporabljajo za izboljšanje zmogljivosti. Najdemo jo v pametnih telefonih s pripomočki umetne inteligence, raznih platformah za e-trgovino z plačilnimi sistemi in vozili s sposobnostmi avtonomne vožnje. Umetna inteligenca pomaga ljudi zaščititi s pilotiranjem spletnih sistemov za odkrivanje goljufij in roboti za nevarna delovna mesta. Vsak stroj, ki ima vgrajeno umetno inteligenco, lahko pretekle izkušnje uporabi za predvidevanje prihodnjih dejanj, spomina in samozavedanja na podlagi različnih sposobnosti stroja. Zato lahko umetno inteligenco razvrstimo v različne podkategorije. Razvoj tehnologije lahko omogoči ustvarjanje strojev z občutkom zavedanja in prepoznavanja. Umetna inteligenca v poslovanju pomeni uporabo orodij umetne inteligence kot so strojno učenje, obdelava naravnega jezika in računalniški vid za optimizacijo poslovnih funkcij, povečanje poslovne vrednosti in produktivnosti zaposlenih. Podjetja umetno inteligenco uporabljajo za krepitev analize podatkov in sprejemanja odločitev izboljšanje uporabniške izkušnje, ustvarjanje vsebine, optimizacijo IT, prodaje, trženja in praks kibernetske varnosti. Umetna inteligenca se uporablja kot orodje za podporo človeške delovne sile pri povečanju učinkovitosti poslovanja.
Ključne besede: Umetna inteligenca, strojno učenje, elektronsko poslovanje, vrste e-trgovine, cilji e-trgovine, Amazon, vrste umetne inteligence, ChatGPT
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,33 MB)

Opis: V sklopu magistrske naloge smo preučevali razlike v prevodnosti listnih rež in alelopatski potencial indijskega jagodnjaka (Potentilla indica (Andrews) Th.Wolf) med sončnimi in senčnimi rastlinami. Na izbranem rastišču indijskega jagodnjaka smo skozi daljše časovno obdobje s porometrom spremljali prevodnost listnih rež. Za testiranje alelopatskega potenciala indijskega jagodnjaka smo izbrali test kalitve s semeni vrtne kreše (Lepidium sativum L.). Slednje smo za 4 dni izpostavili različnim koncentracijam vodnih izvlečkov sončnih in senčnih listov (0,1 %, 1 %, 5 %, 10 %). Na podlagi deleža vzkaljenih semen in rasti radikule in hipokotila smo ugotovili, da vodni izvlečki listov indijskega jagodnjaka močno vplivajo na kalitev semen, medtem ko na rast vrtne kreše nimajo takšnega vpliva. Z naraščanjem koncentracije vodnih izvlečkov listov indijskega jagodnjaka se je delež vzkaljenih semen zmanjševal. Razlike v alelopatskem potencialu sončnih in senčnih rastlin niso bile tako očitne kot smo pričakovali. Smo pa opazili sezonsko nihanje alelopatskega potenciala. Ugotovili smo, da je ta bil najnižji v času, ko so bili prisotni plodovi. Razlike med sončnimi in senčnimi rastlinami pa so bile bolj opazne pri merjenju prevodnosti listnih rež. Ta je bila skozi celotno raziskavo višja pri sončnih rastlinah. Ugotovili smo tudi, da prevodnost listnih rež pada z naraščajočo temperaturo in svetlobnim sevanjem ter narašča s povečevanjem vlage tal.
Ključne besede: indijski jagodnjak, prevodnost listnih rež, alelopatija, tujerodne invazivne vrste, porometrija
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 41; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,96 MB)

Opis: Prispevek prinaša besedotvorno analizo dela zoološkega izrazja, v katerem se ob izpeljankah kot druge najpogostejše tvorjenke pojavljajo medponsko-priponske zloženke. Rezultate analize sooča z rezultati podobnih analiz v publicistiki in izrazju novih tehnologij, ki kažejo porast medponskih zloženk in posledično dve temeljni jezikovni silnici - konservativnost in inovativnost. Slednjič se avtorica sprašuje, ali se je v celotni slovenski leksiki že zgodil kolikostni premik od medponskopriponskih k medponskim zloženkam in ali zato že lahko govorimo o novih sistemsko-strukturnih težnjah v sodobnem slovenskem jeziku.
Ključne besede: besedotvorje, besedotvorne vrste, terminologija, strokovno besedje, zoologija, zoološko izrazje
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 3
Povezava na celotno besedilo