Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Raziskava obravnava spontano pojavljanje lesnatih rastlinskih vrst v urbanih parkih treh srednjeevropskih mest: Ljubljane, Maribora in Zagreba. Glavni cilj raziskave je bil osvetliti vlogo mestnih zelenih površin kot pomembnih žarišč za spontano pojavljanje tako domorodnih kot tujerodnih vrst, s posebnim poudarkom na vrstah z invazivnim potencialom. Delo prispeva k boljšemu razumevanju procesov, ki oblikujejo sestavo urbane flore v kontekstu podnebnih sprememb, biotske homogenizacije in vse intenzivnejše urbanizacije. Podatki so bili zbrani z natančnim terenskim delom, ki je vključevalo sistematičen pregled izbranih mikrolokacij znotraj posameznih parkov. Vzorec je bil zajet v različnih vegetacijskih sezonah, z namenom celovitejšega zajema spontanega pojavljanja vrst. Posebna pozornost je bila namenjena morfološki določitvi vrst, analizi življenjskih oblik, načinov širjenja ter določitvi geografskega izvora posameznih taksonov. Skupno je bilo zabeleženih 131 vrst lesnatih rastlin, pri čemer so bile najpogostejše domorodne vrste., - Med tujerodnimi so prevladovali taksoni z izvorom iz Severne Amerike in Azije. Najpogostejši način razširjanja je bila zoohorija, sledila je anemohorija, kar kaže na pomembno vlogo živali in vetra pri sekundarni disperziji. Glede na življenjske oblike so prevladovala drevesa, vendar je bila prisotna tudi znatna številčnost grmovnic in vzpenjavk. Skupno je bilo evidentiranih 14 invazivnih in 17 potencialno invazivnih vrst, kar opozarja na potrebo po rednem spremljanju in ukrepanju. Rezultati potrjujejo pomen raznolikosti habitatov in mikrolokacij znotraj urbanih parkov kot ključnih dejavnikov pri spontanem pojavljanju in potencialnem razširjanju lesnatih rastlinskih vrst. Delo izpostavlja tudi potrebo po dolgoročno usmerjenem in trajnostnem upravljanju mestne vegetacije, ki bo temeljilo na ekološkem razumevanju urbanih ekosistemov ter preprečevanju širjenja invazivnih vrst. Magistrsko delo je bilo delno sofinancirano iz projekta IŠRI:UM za leto 2025.
Ključne besede: mestni parki, spontano pojavljanje, lesnate rastline, invazivne vrste, urbani ekosistemi, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Domača mačka (Felis catus) velja za enega najuspešnejših in hkrati najvplivnejših plenilcev prostoživečih živali na svetu. Čeprav gre za udomačeno vrsto, ki je tesno povezana s človekom, ohranja svoje naravno plenilsko vedenje. Sodobni človek z zagotavljanjem hrane, zatočišč in veterinarske oskrbe umetno zvišuje njen fitnes, kar omogoča, da populacije domačih mačk dosegajo visoke gostote tudi tam, kjer okolje za plenilce naravno ni ugodno. Zaradi tega imajo domače mačke potencial invazivne vrste, ki lahko pomembno vpliva na strukturo in dinamiko lokalnih ekosistemov. V okviru raziskave smo uporabili dve glavni metodi: anketiranje lastnikov mačk in terenski popis ostankov plena. S pomočjo spletne ankete smo zbrali podatke o izvoru mačk, njihovem bivanju ter o njihovem zdravstvenem stanju. Rezultati kažejo, da ima kar 55% vprašanih v svojem gospodinjstvu vsaj eno mačko kot hišnega ljubljenčka. Ključna ugotovitev je, da ima večina lastniških mačk omogočen izhod v zunanje okolje, kar jim omogoča izražanje naravnega plenilskega vedenja, hkrati pa kaže na večjo izpostavljenost boleznim in poškodbam za to skupino lastniških mačk. Rezultati terenskega popisa so pokazali, da domače mačke najpogosteje plenijo drobne sesalce (polovica vseh zabeleženih uplenjenih vrst), sledijo ptice in plazilci. Plenilska aktivnost je bila najintenzivnejša v spomladanskih in poletnih mesecih, predvsem v jutranjih urah. Kaže se tudi odvisnost samega plenjenja od temperaturnega gradienta, z najvišjo frekvenco plenjenja med 10 in 25 °C. Višja diverziteta in frekvenca plena sta bili zabeleženi v ruralnih okoljih v primerjavi z urbanimi. Funkcionalna analiza plena kaže na izjemno širok spekter plenjenja, predvsem pri razredu sesalci in ptice, kar potrjuje oportunistično naravo domače mačke kot plenilca. Ugotovitve potrjujejo, da so domače mačke pomemben ekološki dejavnik v krajini, kar bi morali upoštevati pri upravljanju populacij prostoživečih vrst.
Ključne besede: domača mačka, plenjenje, prostoživeče živali, invazivne vrste, taksonomska pestrost, funkcionalne lastnosti, habitati, anketa, terenski popis
Objavljeno v DKUM: 10.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (3,91 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava pomen razvoja moči v sedmeroboju, pri katerem uspeh temelji na optimalni pripravi atletinje za sedem različnih atletskih disciplin. Zaradi raznolikosti obremenitev je treba razvijati več različnih oblik moči – eksplozivno in maksimalno moč ter vzdržljivost v moči. V diplomskem delu so predstavljeni fiziološki in nevromišični procesi, ki vplivajo na razvoj moči in prilagoditve, ki so posledica rednega treninga. Predstavljeni so osnovni principi treninga moči, kot so specifičnost, progresija, individualnost in preobremenitev, ter pomen regeneracije in prehrane. V nadaljevanju so opisane metode razvoja moči v sedmeroboju razdeljene po fazah sezone in vrsti moči. Poudarek je na ustrezni izbiri vaj, pravilni tehnični izvedbi in usklajevanju z drugimi trenažnimi vsebinami. Moč je ena izmed ključnih gibalnih sposobnosti sedmeroboja, zato celostno načrtovan trening pomembno prispeva k izboljšanju rezultatov ter zmanjšanju tveganja za poškodbe.
Ključne besede: atletika, sedmeroboj, vrste moči, razvoj moči
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Stres na delovnem mestu predstavlja resen problem tako z vidika posameznika kot organizacije. Pri pregledu literature smo s pomočjo sekundarnih virov definirali vrste stresa, poiskali najpogostejše simptome in podrobneje opisali vzroke stresa na delovnem mestu, kot so nepošten odnos in pritisk vodstva, nezadostno število virov in časa, prevelika in zahtevna delovna obremenitev, neustrezno plačilo in konflikt med vlogami. Proučili smo poglavitne posledice stresa na delovnem mestu na ravni posameznika in organizacije ter načine spopadanja s stresom. V raziskovalnem delu smo s pomočjo teoretičnih izhodišč preverjali prisotnost stresa na delovnem mestu, njegove ključne dejavnike ter simptome, metode in tehnike obvladovanja stresa posameznika in organizacije. V namen raziskave smo izvedli anketo med zaposlenimi iz različnih organizacij, analiza rezultatov pa je pokazala, v kolikšni meri udeleženci doživljajo stres na delovnem mestu. Razlike med doživljanjem stresa in spolom ter povezanosti med doseženo stopnjo izobrazbe in doživljanjem stresa nismo potrdili zaradi neenakomerne zastopanosti anketirancev. Na podlagi rezultatov smo tudi ugotovili najpogostejše simptome, ki se pojavljajo med udeleženci, prav tako načine, ki pripomorejo k zmanjševanju stresa na ravni posameznika in organizacije. K temu smo podali še različna priporočila in ukrepe, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, vrste stresa, vzroki in simptomi stresa na delovnem mestu, posledice stresa na delovnem mestu, premagovanje stresa na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 132
Celotno besedilo (2,11 MB)

Opis: Azijski hrošč semenar Megabruchidius dorsalis, ki se razvija v semenih azijskih vrst gledičevk (Gleditsia), je bil v Evropi prvič zabeležen v Italiji leta 1989, v Sloveniji pa prvič v Mariboru leta 2017. Pojavlja se še v 15 drugih evropskih državah. V novem okolju je vrsta preskočila na dva nova gostitelja iz Severne Amerike, trnato gledičevko (Gleditsia triacanthos) in rogovilarja (Gymnoladus dioicus), sicer oba sorodna azijskim vrstam gledičevke. Med našo raziskavo smo nabrali zrele stroke trnate gledičevke in rogovilarja na različnih lokacijah po osrednji in severovzhodni Sloveniji z namenom raziskati razširjenost M. dorsalis zunaj prvih opisanih lokacij v Mariboru. Stroke smo gojili v gojitvenih vrečah pod stalnimi razmerami v laboratoriju. Vrsto M. dorsalis smo potrdili v šestih krajih po Sloveniji. Na 36 lokacijah (97 %) smo našli izhodne luknje na strokih in semenih, značilne za M. dorsalis, žive ali mrtve hrošče pa smo našli na 26 lokacijah (70 %).
Ključne besede: tujerodne vrste, trnata gledičevka, bioinvazije
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...