| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vzroki brezposelnosti in uspešnost aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji na Hrvaškem in Nemčiji
Ana Drašković, 2017, diplomsko delo

Opis: Eden izmed glavnih problemov, s katerim se srečuje vsako gospodarstvo, je brezposelnost, ki je v zadnjih letih postala zelo visoka, zlasti pri mladih. Pred svetovno finančno krizo je bila stopnja brezposelnosti v Sloveniji in na Hrvaškem relativno nizka, med krizo pa je začela naraščati. V diplomskem projektu smo posebej za tri proučevane države, tj. Slovenijo, Hrvaško in Nemčijo, skušali razložiti vzroke brezposelnosti in njeno spreminjanje, razlike glede na spol, izobrazbo ter starost (osredotočili smo se predvsem na mlajše). Ugotovili smo, da je stopnja brezposelnosti na Hrvaškem relativno večji problem kot v drugih analiziranih državah. Razloge za to lahko pripišemo pomanjkanju učinkovitih gospodarskih reform in v politiki trga dela. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti nizka do leta 2008, po letu 2009 se je iz leta v leto zviševala in v letu 2013 dosegla najvišjo stopnjo v obdobju proučevanja (tj. med letoma 2002 in 2015). Po letu 2009 je stopnja brezposelnosti rasla v Sloveniji in na Hrvaškem, medtem ko se je v Nemčiji zniževala. Najnižja stopnja brezposelnosti v Nemčiji je bila zabeležena leta 2015, ko se je prav tako znižala stopnja brezposelnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, a je bila v slednjih vseeno med višjimi v proučevanem obdobju. V nalogi analiziramo ukrepe aktivne politike trga dela v obravnavanih državah. Nemčija je začela v letu 2003 uveljavljati Hartzovo reformo, ki je temeljila na štirih korakih. Prvi korak je bil povečanje učinkovitosti trga dela. Naslednje leto je začela z drugim in tretjim korakom, pri čemer je šlo za aktiviranje prebivalstva ter aktivno zaposlovanje. Četrti korak je bil zniževanje socialne pomoči in nadomestila za brezposelnost, s katerim je začela leta 2005. V Sloveniji in na Hrvaškem so bile od leta 2007 izvedene različne reforme, katerih namen je bilo zmanjšati stopnjo brezposelnosti, a se niso izkazale kot najbolj uspešne. Iz tega razloga je Evropska komisija od Slovenije in Hrvaške zahtevala, da izboljšata ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Prav tako sta morali v letu 2012 Evropski komisiji predstaviti programe aktivne politike zaposlovanja. Ukrepi so bili osredotočeni na ponovno aktiviranje brezposelnih in večjo integracijo nezaposlenih na trgu dela. Hartzova reforma se je v Nemčiji pokazala za zelo učinkovito, saj se je od leta 2005 stopnja brezposelnosti začela počasi zniževati in tudi svetovna finančna kriza ni imela velikega vpliva na nemško gospodarstvo. V Sloveniji in na Hrvaškem žal ni bilo tako. V raziskavi, ki je bila predmet tega dela, smo proučevali štiri hipoteze. Hipotezo H1, ki pravi, da je stopnja brezposelnosti med obravnavanimi državami največja na Hrvaškem, smo z analizo pridobljenih podatkov potrdili. Tudi hipotezo H2, ki trdi, da so najbolj neugodna razmerja v stopnji brezposelnosti glede na spol na Hrvaškem, smo na osnovi empiričnih podatkov potrdili. Hipotezo H3, ki pravi, da je stopnja brezposelnosti po letu 2008 naraščala hitreje v Sloveniji in na Hrvaškem, smo potrdili na podlagi empiričnega raziskovanja, kjer smo medsebojno primerjali stopnjo brezposelnosti od leta 2002 do leta 2015. Prav tako smo potrdili hipotezo H4, da se je Hartzova reforma v Nemčiji izkazala za zelo uspešno.
Ključne besede: brezposelnost, vrste brezposelnosti, aktivna politika trga dela, Hartzova reforma.
Objavljeno: 27.11.2017; Ogledov: 939; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

2.
BREZPOSELNOST V RS, S POSEBNIM POUDRAKOM NA STRUKTURNI BREZPOSELNOSTI
Nina Kroflič, 2012, diplomsko delo

Opis: Delo z naslovom Brezposelnost v RS, s poudarkom na strukturni brezposelnosti je sestavljeno iz več poglavij. V prvem delu, ki je teoretične narave, smo definirali sam pojem brezposelnosti, vrste ter vzroke in posledice pojava. Nato sledi kratek zgodovinski pregled, vse od bivše Jugoslavije pa do danes. Četrto poglavje govori o pravni ureditvi na mednarodni in nacionalni ravni, s tem pa se tudi konča teoretični del diplomske naloge. V statističnem delu smo najprej predstavili metode merjenja brezposelnosti in se na ta način seznanili z načinom pridobivanja podatkov, predvsem na slovenskem trgu dela. Opisali smo trenutno stanje v Sloveniji ter pridobljene podatke primerjali s širšim področjem Evropske unije in nato še s posameznimi državi, Avstrijo, Španijo in Hrvaško. V zadnjem poglavju smo podali svoje predloge za reševanje in predvsem zmanjšanje brezposelnosti.
Ključne besede: brezposelnost, vrste brezposelnosti, pravna ureditev, strukturna brezposelnost v Sloveniji, primerjava z EU, Avstrijo, Španijo, Hrvaško
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1365; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (587,48 KB)

3.
GIBANJE STOPNJE BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI PO VSTOPU V EVROPSKO UNIJO
Borut Planinc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na težave z brezposelnostjo Republike Slovenije in kako učinkovito se je z njimi spopadala v preteklih letih. Ogledali smo si strukturo brezposelnih in ugotovili, katere skupine ljudi so najbolj podvržene brezposelnosti. Preučili smo, kakšne posledice je na našem trgu dela pustila svetovna gospodarska kriza in kako je vplivala na medregionalne razlike v stopnji brezposelnosti. Primerjali smo, kako se je gibala brezposelnost v Evropski uniji in kako se je Slovenija v primerjavi z njo odrezala
Ključne besede: vrste brezposelnosti, brezposelnost žensk, brezposelnost moških, gospodarska kriza, regionalne razlike
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2597; Prenosov: 468
.pdf Celotno besedilo (986,53 KB)

4.
KADROVSKA FUNKCIJA IN BREZPOSELNOST MED MLADIMI
Katjuša Golmajer, 2009, diplomsko delo

Opis: Brezposelnost ni le pojav sodobne družzbe pacč pa, izhaja iz teoretskih ekonomskih podlag o delovanju trga dela. Ker se v sedanjem cčasu pogosto srečcujemo s problemom mladih, ki ne najdejo zaposlitve je diplomsko delo usmerjeno na resševanje tega problema. V prvem delu diplomsko delo obravnava teoreticčni vidik brezposelnosti. Najprej je opredeljen trg dela in sam pojem brezposelnosti, kot ga definirajo ekonomisti. Sledi razlaga razlicčnih vrst in metod merjenja brezposelnosti. Ob koncu teoreticčnega dela je predstavljen tisti del kadrovske funkcije, ki bi lahko vplival na manjsšo brezposelnost. Sledi empiricčni del diplomskega dela. V prvem delu je posnetek stanja na trgu dela za leto 2007, ki zajema strukturo trga brezposelnih, primerjavo med Slovenijo in EU ter posebej mlade brezposelne. V drugem delu empiricčnega dela je zajeta analiza terenske raziskave. Raziskava se nanasša predvsem na področje kadrovske funkcije razlicčnih podjetij. Anketa je bila izvedena med podjetji kot akterji, ki vplivajo na zmanjšsanje brezposelnosti. Sledi kritična analiza in potrditev ali zavrnitev hipotez. V zakljucčku so nakazane predvsem smernice za mozžne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: •trg dela, brezposelnost, mlad izobražžzen kader, kadrovska funkcija, vrste brezposelnosti, delodajalci
Objavljeno: 25.09.2009; Ogledov: 2576; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici