| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BRALNE NAVADE UČENCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI ORMOŽ
Ksenija Munda, 2010, diplomsko delo

Opis: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. V diplomskem delu obravnavamo bralne navade učencev tretjega triletja v občini Ormož. Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelimo, kaj je to branje ter opišemo bralne sposobnosti učencev. Teoretično opredelimo tudi vrste branja, bralni razvoj, bralno motivacijo, bralno pismenost, bralno značko ter projekt Šolsko leto knjige. V empiričnem delu smo poiskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezane z bralnimi navadami učencev tretjega triletja. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, koliko in kaj berejo ter njihov odnos do leposlovnih del. Prav tako smo poskušali ugotoviti, ali in koliko obiskujejo knjižnice. Ustavili smo se pri domačem branju ter bralni znački. Anketo smo izvedli na štirih osnovnih šolah občine Ormož. Rezultati kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu med fanti in dekleti. Dekleta berejo pogosteje kot fantje. Učenci najraje berejo revije in časopise, od leposlovnih del pa dramska besedila. Pri učencih je eden najpomembnejših dejavnikov za izbiro knjige zanimiv naslov. Največ učencev si knjige izposoja v splošnih knjižnicah. Učenci imajo negativen odnos do obveznega domačega branja. Pri bralni znački radi sodelujejo, vendar fantje manj kot dekleta.
Ključne besede: branje, vrste branja, bralna motivacija, bralna pismenost, bralna značka, učenci tretjega triletja
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2485; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
POMEN BRANJA IN SPODBUJANJE BRALNE MOTIVACIJE
Mojca Brezigar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo branje, ki predstavlja pot do informacij in znanja, poleg tega pa je pomembno za osebnostno rast in boljše razumevanje sebe in sveta okoli nas. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu opredelimo branje in bralno pismenost ter predstavimo bralni razvoj in pomen branja za mladega bralca. Nato predstavimo dejavnike bralne učinkovitosti, izmed katerih izpostavimo motivacijo za branje, jo opredelimo in opišemo načine za spodbujanje bralne motivacije v domačem bralnem okolju, predšolskih vzgojnovarstvenih ustanovah, šolah, knjižnicah in knjigarnah. Predstavimo tudi bralno značko, slovensko gibanje za spodbujanje branja. Ne nazadnje se ustavimo še pri vplivu, ki ga imajo na branje otrok vrstniki in mediji. Teoretični del smo podprli z empiričnim delom, v okviru katerega smo izvedli raziskavo na dveh osnovnih šolah, in sicer med učenci 6. in 9. razredov. Zanimali so nas njihovi bralni interesi, bralne navade, poznavanje pomena branja, bralna motivacija ter kako jih k branju spodbujajo starši in učitelji. Ugotavljali smo tudi, koliko učencev bere za bralno značko in kako pogosto obiskujejo šolsko knjižnico. Rezultati so pokazali, da večina učencev rada bere, a bralni interes in pogostost branja s starostjo upada, da dekleta raje berejo kot fantje, da učno boljši učenci raje berejo kot učno slabši in da pri učencih višjih razredov upada zanimanje za leposlovje. Večina učencev se zaveda pomena branja za širjenje besednega zaklada in učno uspešnost, manj pa je takih, ki se zavedajo ostalih pozitivnih učinkov branja. Učenci nižjih razredov so večinoma notranje motivirani za branje, učenci višjih razredov pa zunanje. Starši otroke spodbujajo k branju, prav tako tudi učitelji, ki poudarjajo pomen branja in v razredu skoraj vsako umetnostno besedilo berejo na glas. Večina učencev bere za bralno značko, pri kateri jim je najbolj všeč, da si lahko sami izbirajo knjige za branje. Učenci, kateri radi berejo, pogosteje obiščejo šolsko knjižnico, ki jo obiščejo večinoma zato, ker imajo tam na izbiro dovolj raznolikega bralnega gradiva.
Ključne besede: branje, vrste branja, pomen branja, bralni razvoj, bralna pismenost, bralna motivacija.
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 5687; Prenosov: 848
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

3.
BRALNO RAZUMEVANJE POSAVSKIH DEVETOŠOLCEV IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE TEGA
Klavdija Marjetič, 2015, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrsko delo obravnava bralno razumevanje posavskih devetošolcev in predloge za izboljšanje tega. V raziskavi je sodelovalo 193 učencev devetega razreda in 20 učiteljev razrednega pouka ter učiteljev slovenščine iz devetih posavskih osnovnih šol. Glavni namen je bil ugotoviti stališče učencev do bralnega razumevanja, katerim dejavnikom učenci pripisujejo največ pomena, bralno razumevanje učencev in predlogi učiteljev, kako bi lahko na izboljšanje bralnega razumevanja vplivali v šoli. V teoretičnem delu naloge smo opredelili pojme branje, bralno razumevanje in bralna pismenost. Nadalje smo opisali vrste branja in dejavnike branja. Razložili smo še dejavnike, ki prispevajo k boljši bralni pismenosti. V empiričnem delu smo najprej analizirali lestvico stališč, da bi ugotovili, ali učenci mislijo, da lahko bralno razumevanje izboljšamo ali ne. Nato smo analizirali ocenjevalno lestvico, da bi ugotovili, za katere dejavnike učenci ocenjujejo, da so najpomembnejši pri bralnem razumevanju, in za katere ocenjujejo, da niso pomembni. Zatem smo analizirali dva preizkusa znanja, kje smo ocenjevali vsebinsko pravilnost odgovorov ter slovnično pravilnost zapisa odgvorov. Na koncu je sledila analiza odgovorov učiteljev, ki so podali predloge za izboljšanje bralnega razumevanja. Rezultati kažejo, da učenci mislijo, da lahko izboljšamo bralno razumevanje. Dejavniki, ki se učencem zdijo najpomembnejši, so branje različnih knjig, glasno branje, pisanje povzetkov in domače naloge. Kot manj pomembne dejavnike ocenjujejo vsebinsko razlago pri pouku književnosti, kjer razlaga samo učitelj, reševanje logičnih nalog in strožji kriteriji za ocenjevanje. Pri preizkusih bralnega razumevanja se je izkazalo, da učenci vsebino prebranega razumejo, večje težave se pojavijo s slovničnim zapisom odgovora. Učitelji kot predloge za izboljšanje bralnega razumevanja navajajo uporabo bralnih učnih strategij pri pouku, več branja pri pouku, več svobode za učitelja, da lahko prilagodi vsebine.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralno razumevanje, bralna pismenost, vrste branja, bralna motivacija, predlogi za izboljšanje bralnega razumevanja.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1081; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
MOTIVACIJA ZA BRANJE LITERATURE
Maša Filipič, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge z naslovom Motivacija za branje literature je ugotoviti, ali so prisotne vse tri dimenzije motivacije za branje literature, in sicer samoučinkovitost pri branju, notranja in zunanja motivacija ter socialno branje. Zanimala nas je tudi korelacija z otrokovo uspešnostjo pri literarnem branju po presoji njegovega učitelja. V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi znanstvene in strokovne literature opredeljena motivacija v splošnem pomenu besede in štirje pristopi k motivaciji. Ker diplomska naloga govori o bralni motivaciji, pa je opredeljeno branje, tehnike branja, razlogi za branje ter bralni razvoj in bralni modeli. Natančno je opredeljena tudi bralna motivacija, tako notranja kot zunanja. V nadaljevanju je govora še o vplivu domačega okolja in šole na bralno motivacijo ter kako jo razvijati. V empiričnem delu je kot raziskovalni inštrument uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo skupno 39 učencev 4. razreda I. osnovne šole Žalec. Ugotovljeno je bilo, da so pri učencih 4. razreda prisotne vse dimenzije motivacije za branje literature. Prav tako obstaja povezanost teh dimenzij z otrokovo uspešnostjo pri literarnem branju po presoji njegovega učitelja.
Ključne besede: motivacija, branje, vrste branja, razumevanje, bralna motivacija, dejavniki bralne motivacije
Objavljeno: 08.11.2012; Ogledov: 2530; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (499,40 KB)

5.
BRANJE IN BRALNA MOTIVACIJA V SREDNJI ŠOLI
Tea Hrnčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo branje, ki je pomembno za posameznikovo osebnostno rast in pomeni pot do vseživljenjskega znanja. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu opredelimo branje in vrste branja ter predstavimo bralno pismenost in bralni razvoj. V nadaljevanju opredelimo bralno motivacijo ter prvine notranje in zunanje motivacije. Predstavimo tudi povezanost bralne motivacije z učno/bralno uspešnostjo in motivacijo za branje glede na starost in spol dijakov, dijakinj. V teoriji govorimo tudi o razvijanju bralne motivacije v srednji šoli in predstavimo še branje pri urah slovenščine po učnem načrtu. Nato opišemo načine spodbujanja branja oz. motivacije za branje v domačem bralnem okolju, predšolskih vzgojnovarstvenih ustanovah, šolah, šolskih in splošnih knjižnicah ter knjigarnah. Zanima nas tudi vpliv medijev in vrstnikov na branje mladih. V drugem, empiričnem delu smo izvedli raziskavo z anketnim vprašalnikom v gimnaziji med dijaki in dijakinjami vseh štirih letnikov. Zanimali so nas njihovi bralni interesi in navade, poznavanje samega pomena branja, kako pogosto in kaj sploh radi berejo, kakšna je njihova motivacija za branje in kako jih k branju spodbujajo starši in profesorji. Rezultati so nam pokazali, da večina mladih rada bere in da najraje berejo leposlovje (romane, pesmi, povesti ...), stripe, poučne revije, knjige. Razveseljujoč je podatek, da jih največ bere zato, ker ob branju uživajo in se sprostijo, kar kaže na notranjo motiviranost le-teh za branje. Še vedno je preveč mladih, ki so za branje zunanje motivirani, to pomeni, da berejo zato, ker morajo brati za šolo in da jih starši, profesorji pohvalijo in dobijo nagrado (priznanje ...). Večina anketiranih se zaveda, da je branje pomembno zaradi širjenja besednega zaklada in učne uspešnosti. Dobro je tudi, da se dijaki/-nje zavedajo, da branje tudi širi njihov besedni zaklad. Pri izbiranju knjig za branje se večina zanese kar sama nase, pri izboru pa jim svetujejo še prijatelji, sošolci, profesorica, knjižničarka in starši, sorodniki. Profesorji mlade spodbujajo k branju tako, da poudarjajo pomen branja ali svetujejo pri izboru knjige in jim pustijo, da si knjigo tudi sami izberejo.
Ključne besede: Branje, vrste branja, bralni razvoj, bralna motivacija, srednja šola.
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1364; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
7.
8.
9.
Bralne navade učencev 2. in 3. triletja osnovnih šol v občini Kozje
Maja Garbas, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje bralne navade osnovnošolcev drugega in tretjega triletja v občini Kozje. Namen dela je raziskati, kaj najraje počnejo učenci drugega in tretjega triletja v prostem času, ali berejo tudi v prostem času, ali učenci radi berejo, ali berejo več dekleta ali fantje, ali obiskujejo šolsko in splošno knjižnico, ali so med dekleti in fanti razlike v izboru knjig, ki jih radi prebirajo, ali berejo le obvezno literaturo, ali je domače branje priljubljeno med učenci, ali so med dekleti in fanti razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so med razredi razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so razlike med dekleti in fanti v priljubljenosti bralne značke, ali je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje priljubljeno med učenci, ali učenci potrebujejo dopolnilni pouk pri slovenščini, ali obiskujejo dodatni pouk pri slovenščini, ali radi pišejo spise na temo iz književnosti in ali menijo, da berejo dovolj. V teoretičnem deluje opredeljeno branje, vrste branja in bralne stopnje ter različni vplivi na mladostnike in na branje. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedenega anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 119 učencev drugega in tretjega triletja dveh osnovnih šol v občini Kozje. Rezultati kažejo, da osnovnošolci ne berejo radi in nekateri v branju vidijo celo dejavnik, ki jim vzame prosti čas. Nekaterim pa je branje koristno, jih sprošča in zabava ter se jim zdi zanimivo. Veliko je osnovnošolcev, ki radi berejo in zato tudi radi sodelujejo pri bralni znački in na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, kjer dosegajo lepe rezultate.
Ključne besede: branje, pomen branja, vrste branja, motivacijski dejavniki branja, občina Kozje, OŠ Lesično, OŠ Kozje, domače branje, bralna značka, šolska knjižnica
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 486; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici