| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VROČINSKI KRČI PRI OTROKU, OSKRBA NA TERENU IN TRANSPORT
Marko Miklič, 2010, diplomsko delo

Opis: Vročinski krči so najpogostejša oblika cerebralnih krčev pri otrocih, pojavijo se pri 2-5 % vseh otrok med starostjo 6 mesecev in 6 let pri povišani telesni temperaturi. Najpogosteje so vzrok okužbe dihal, prebavil ali vnetje srednjega ušesa ter druga infekcijska stanja. Ključno je razlikovanje med vročinskimi krči in krči ob okužbi centralnega živčevja, saj sta zdravljenje in prognoza obeh stanj bistveno drugačna. Velika večina krčev je enostavnih. Če krči trajajo dlje kot 15 minut, so parcialni, jih spremljajo fokalni nevrološki izpadi oziroma se ponovijo znotraj 24 ur, govorimo o zapletenih vročinskih krčih. Redka oblika je vročinski epileptični status, ki je lahko tudi smrten. Sicer krči praviloma izzvenijo sami od sebe in nimajo posledic. Reakcija staršev ob povišani telesni temperaturi pogosto privede do prehitrega zniževanja temperature, ki je pomemben obrambni mehanizem organizma. Metode zniževanja so fizikalne in medikamentozne. Pri vročinskih krčih je pomembno, da starši ostanejo mirni, otroka namestijo v ustrezen položaj in ga opazujejo do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči, če je le-ta potrebna. Pri nujni medicinski pomoči je bistvenega pomena kvaliteten sprejem klica, ki ekipi zagotovi zadosten vir podatkov in s tem boljšo pripravo na samo intervencijo. Pomembno je dobro poznavanje pripomočkov za oskrbo otrok, ki jih imamo na voljo. Sam transport, in pa predaja v bolnišnici, naj bi potekal po usklajenem protokolu. Zavedati se je potrebno, da je otrok v takšni situaciji zelo prestrašen in da mu pravilen pristop zdravstvenega osebja, in tudi prisotnost staršev, zmanjša stres, ki ga doživlja. V empiričnem delu diplomske naloge smo s pomočjo anketirancev, ki so obiskali razvojno ambulanto in otroški dispanzer Zdravstvenega doma Krško, izvedli raziskavo na temo seznanjenosti staršev o povišanju telesne temperature in vročinskih krčev. V anketi, ki smo jo izvedli v mesecu marcu 2010, je sodelovalo 60 staršev, ki so odgovorili na 14 anketnih vprašanj. Anketo smo izvedli anonimno, uporabili smo deskriptivno metodo dela. Rezultate smo analizirali in predstavili v obliki grafov.
Ključne besede: vročinski krči, otrok, povišana telesna temperatura, enostavni, kompleksni, status epileptikus, oskrba na terenu, transport
Objavljeno: 06.10.2010; Ogledov: 2782; Prenosov: 684
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Vpliv okolja na opravljanje težkega dela na področju varstvoslovja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Anja Žvab, 2012, diplomsko delo

Opis: Poznavanje vpliva okoljskih dejavnikov ima veliko vlogo pri opravljanju težkega dela v ekstremnih razmerah, saj je priprava na delo neke vrste upravljanje z nevarnostmi. Pri tem pa je pomembno, da se v naprej ustrezno pripravimo, da bi lahko zadano nalogo opravili brez poškodb ter da bomo znali pravilno ukrepati tudi v izrednih razmerah. Pogosto pride do nesreč zaradi človeka samega, ker ima pomanjkljivo znanje, je slabo fizično pripravljen, lahko tudi podcenjuje svoje sposobnosti ali pa je neustrezno zaščiten. Pomembno je, da se vsak delavec in nadrejeni zavedajo, da je izrednega pomena aklimatizacija, načrtovani potek dela in fizična pripravljenost, saj delavci, ki naredijo nekaj zase in so v dobri psihofizični pripravljenosti, opravljajo težko delo lažje in brez večjega napora. Med samim opravljanjem dela se jim mora omogočiti odmor, da zaužijejo zadostno količino tekočine, da ne bi prišlo do dehidracije. Nasprotno od vročine je mraz, kateri ne predstavlja tako velikega tveganja kot vročina, saj se lahko večslojno oblečemo, kar pa nas lahko vodi do izgube spretnosti. Nevarnost za nastanek poškodb je večja le na izpostavljenih delih telesa kot so roke in deli obraza. Pomemben je tudi tempo delo, saj se telo, medtem ko delamo, že samo segreva. Tako kot se ljudje razlikujejo pri prenašanju vročinskega stresa in mraza, se razlikujejo tudi pri toleranci nadmorske višine. Za delo na nadmorski višini je potrebno čim boljše psihofizično stanje. V času bivanja na visoki nadmorski višini prihaja do pojava višinske bolezni. Tudi izguba tekočine z dihanjem je dvakrat večja, zato je velika možnost, da dehidriramo. Vsak, ki dela v ekstremnem okolju, mora biti dobro fizično in psihično pripravljen, skbeti za zadosten vnos tekočine med samim delom in imeti optimalno prehrano. Vsak delavec mora stalno vzdrževati svojo moč na optimalni stopnji, saj mu le ta pomaga pri opravljanju nalog, da ne pride do neželenih nesreč pri opravljanju dela.
Ključne besede: varstvoslovje, poklici, poklicna izpostavljenost, delovno okolje, vplivi, toplotne razmere, toplotna obremenitev, toplotna obremenjenost, vročina, vročinski stres, hladne razmere, aklimatizacija, nadmorska višina, diplomske naloge
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 1212; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (467,82 KB)

3.
Otrok in hipertermija
Tanja Nerad, 2014, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Hipertermija nastane zaradi motenega oddajanja telesne temperature v okolico. Do nje pride ob naporno večji mišični dejavnosti, pri povečanem presnavljanju nekaterih bolezni endokrinih žlez, vročinski kapi, pregretju dojenčka, po obsežnih opeklinah ali drugih okvarah kože. Zelo pomembno je, da se starši naučijo opazovati svojega otroka, ko je zdrav in ko je bolan. Pomemben podatek pri povišani telesni temperaturi je podatek o popiti tekočini in o tem, kakšna je otrokova koža. Pri vročinskih krčih je pomembno, da starši ostanejo mirni, otroka namestijo v ustrezen položaj in ga opazujejo. Namen promocije zdravja je spodbuditi posameznika in skupine prebivalcev, da bi skrbeli za ohranjanje lastnega zdravja, zdravja otrok, oziroma da začnejo ali ohranjajo aktivno skrb za svoje zdravje. Raziskovalna metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri kateri nam je bila v pomoč domača in tuja literatura. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija z uporabo strukturiranega vprašalnika, sestavljenega iz 15-ih vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V anketi, ki smo jo izvedli v mesecu aprilu 2013, je sodelovalo 60 staršev in 54 oseb negovalnega tima. Podatke, ki smo jih dobili, smo statistično obdelali s pomočjo trivzorčnega programa Excel ter rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je tri četrt anketiranih staršev še vedno premalo seznanjenih z naravnimi metodami zniževanja povišane telesne temperature, saj se že ob rahlem povišanju takoj poslužujejo antipiretikov. Zato bi bilo dobro, da bi jih člani negovalnega tima osveščali o prednostih naravnih metod zniževanja povišane telesne temperature in o pomenu zdravil za zniževanje le-te. Sklep: Čeprav je naše zdravstvo in medicina zelo napredovala, so starši in člani negovalnega tima še vedno premalo poučeni in seznanjeni o povišani telesni temperaturi, njenih vzrokih, koristnih in škodljivih učinkih povišane telesne temperature, o zdravljenju, vročinskih krčih in o tem, kdaj naj bi starši otroka peljali k pediatru. Ko bodo člani negovalnega tima dovolj strokovno usposobljeni in kompetentni za dajanje informacij o povišani telesni temperaturi, se bo strah pri njih in starših bolnih otrok zmanjšal.
Ključne besede: Ključne besede: hipertermija, povišana telesna temperatura, otrok, vročinski krči, komunikacija in nudenje pomoči, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 1227; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (657,07 KB)

4.
Zdravstveni zapleti ob savnanju in ukrepi ob pojavu le teh
Erika Pungerčar, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravstveni zapleti ob savnanju, kot so opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija in vročinski šok, so stanja s katerimi se lahko srečamo ob vstopu v savno. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznamo pravilen pristop do obolelega v savni, ter znamo pravilno odreagirati in ukrepati ob točno določenem zapletu. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo kooperativnih bibliografskih sistemov, kjer smo poiskali domačo in predvsem tujo literaturo. Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstvene zaplete ob savnanju, ter raziskati poznavanje zdravstvenih ukrepov med zdravstvenimi delavci na Finskem in v Sloveniji. To smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 11 vprašanj kombiniranega in odprtega tipa. V raziskavi so sodelovale reševalne ekipe nujne medicinske pomoči iz Maribora, Sežane in Ilirske Bistrice (Slovenija), ter iz Kuopia (Finska). Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da pogostejša uporaba savne na Finskem ni statistično povezana z boljšim znanjem zdravstvenih delavcev pri nudenju pomoči v savni, ter da je teoretično znanje, ki zajema standardni pristop po ITLS, zdravstvenim delavcem na Finskem in v Sloveniji dokaj nepoznano.
Ključne besede: opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija, vročinski šok, ukrepi, Finska, Slovenija, savna
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1064; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

5.
Vloga polimorfizma v genu GABRG2 in insercije citozina v genu SEZ6 ter kliničnih dejavnikov pri nastanku vročinskih krčev
Peter Gradišnik, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: NAMEN. Vročinski krči so najpogostejša konvulzivna motnja v otroštvu. Na njihov nastanek vplivajo tako genetski kot okoljski dejavniki. Kandidatne gene predstavljajo predvsem geni, ki kodirajo sestavo enot napetostno-odvisnih ionskih kanalčkov, receptorjev v centralnem živčevju ter geni, ki vplivajo na medsebojno prepoznavo živčnih celic in njihovo povezovanje. Naš namen je bil, prispevati drobec informacije k raziskavam tako na kliničnem kot na genetskem področju. Na slednjem smo se posvetili raziskavi vloge genov SEZ6 in GABRG2, ki bi bila lahko, glede na rezultate predhodnih študij, vpletena v nastanek vročinskih krčev, pa tudi kasnejše epilepsije. METODE. V prospektivno študijo smo vključili 179 otrok, obravnavanih na Kliniki za pediatrijo Maribor zaradi prve epizode vročinskih krčev. Iz obstoječe medicinske dokumentacije in kasnejšim dopolnjevanjem anamneze smo pridobili podatke o kliničnih parametrih. EEG posnetke smo opravili pri bolnikih brez povišane temperature 2 do 3 tedne po napadu. Paciente smo klinično sledili 2,1 do 9,2 let, v povprečju 6,6 let. Ob tem nas je zanimalo število ponovitev vročinskih krčev in morebiten prehod v epilepsijo. Iz vzorcev njihove krvi in iz vzorcev krvi 200 zdravih odraslih preiskovancev kontrolne skupine smo izolirali genomsko DNA ter ugotavljali prisotnost polimorfizma rs209354 v genu GABRG2 in polimorfizma rs11450637 (insercije citozina) v genu SEZ6 z metodo polimerazne verižne reakcije, agarozne gelske in kapilarne elektroforeze. Kategorične spremenljivke smo primerjali s testom hi-kvadrat ali Fischerjevim testom. Za normalno razporejene zvezne spremenljivke smo uporabili Studentov test t, Mann-Whitneyev test U pa smo uporabili, kadar razporeditev ni bila normalna. Za primerne spremenljivke smo uporabili tudi model binarne regresije. REZULTATI. Vročinski krči so se vsaj enkrat ponovili pri 58 (32,5 %) otrok. Pri 32 otrocih (17,9 %) je šlo za le eno ponovitev, večkratne ponovitve je imelo 26 (14,5 %) otrok. Epileptiformne spremembe smo našli pri 30 otrocih (16,8 %). Med njimi je polovica imela primarno generalizirane, polovica pa žariščne spremembe. Do razvoja epilepsije je prišlo pri 12 (6,7 %) otrok. Med 27 bolniki, pri katerih je bil prvi napad klinično žariščen, je 5 otrok (18,5 %) kasneje zbolelo za epilepsijo. Ob hkratni vključitvi klinične žariščnosti in žariščnih epileptiformnih sprememb je do razvoja epilepsije prišlo v polovici primerov. Z višjim tveganjem nastanka epilepsije so povezani tudi nizko povišana temperatura ob prvi epizodi vročinskih krčev, število ponovitev vročinskih krčev in pozitivna družinska anamneza epilepsije. Dejavniki tveganja ponovitev vročinskih krčev so pozitivna družinska anamneza vročinskih krčev, nizka starost ob prvi epizodi, ponovitev napada v roku 24 ur, pa tudi žariščne spremembe v EEG. Z višjo verjetnostjo prve ponovitve nista pomembno povezana klinična žariščnost napada in nizka temperatura ob prvi epizodi, vendar obstaja statistično značilna obratno sorazmerna povezava višine telesne temperature in števila ponovitev. Polimorfizem rs209354 v genu GABRG2 in insercija citozina v genu SEZ6 nista povezana ne z višjo verjetnostjo ponovitev vročinskih krčev, ne z višjim tveganjem kasnejše epilepsije. ZAKLJUČKI. Med rezultati izstopa predvsem podatek, da je elektroencefalografska žariščnost napadov statistično pomemben napovedni dejavnik tako glede verjetnosti ponovitev vročinskih krčev kakor tudi kasnejšega prehoda v epilepsijo, glede prehoda v epilepsijo pa je statistično pomembno napovedna tudi klinična žariščnost. Negativen rezultat genetskega dela kaže, da se delež vpliva posameznih genov h genetski nagnjenosti k vročinskim krčem v različnih populacijah najverjetneje razlikuje.
Ključne besede: vročinski krči, epilepsija, otrok, EEG, genetika, SEZ6, GABRG2
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 714; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici