SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJALNOPRAVNI POGLED NA PRAVNO UREDITEV VROČANJA PO ZUP, ZPP, ZKP IN ZPSTO
Jure Pelko, 2011, diplomsko delo

Opis: Naloga prikazuje, kako je institut vročanja urejen v Zakonu o splošnem upravnem postopku, Zakonu o pravdnem postopku, Zakonu o kazenskem postopku ter Zakonu o poštnih storitvah.
Ključne besede: Vročanje, ZUP, ZPP, ZKP, ZPSTO, pisanje, vročevalec, naslovnik, organ.
Objavljeno: 10.10.2011; Ogledov: 1862; Prenosov: 713
.pdf Polno besedilo (782,08 KB)

2.
Uvedba e-ZK in nova procesnopravna ureditev zemljiškoknjižnega postopka
Ana Jevšnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) je korenito spremenil dosedanjo prakso zemljiške knjige in v zemljiški postopek uvedel popolno informatizacijo s pomočjo računalniške tehnologije. S prvim majem 2011 je začel delovati sistem e-ZK, ki vse poslovanje zemljiške knjige prenaša iz papirnatega medija v digitalizirano obliko. Sistem e-ZK je za potrebe svojega delovanja zahteval tudi spremembo zemljiškoknjižnega postopka. Tako je novela ZZK-1C uvedla nova pravila zemljiškoknjižnega postopka in spremembo nekaterih materialnih pravil zemljiškoknjižnega prava kot sta ukinitev zemljiškoknjižnega vložka in uvedba novih materialnopravnih pojmov. Najpomembnejše novo procesnopravno pravilo je zagotovo obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnega predloga, ki ga je možno vložiti na poseben portal preko medmrežja. Vložitev elektronskega zemljiškoknjižnega predloga je omogočen različnim uporabnikom, med drugim tudi fizični in pravni osebi, če izpolnjujeta pogoje. Tudi listina, ki je podlaga za vpis, se sedaj pretvori v elektronsko obliko in se pripne k zemljiškoknjižnem predlogu. Zaradi potrebe elektronizacije je ukinjena krajevna pristojnost kar pomeni, da se lahko zemljiškoknjižni predlog vloži kjerkoli v Slovenji, ne glede na lego nepremičnine in zagotavlja enotno ter ažurno zemljiško knjigo. Dostop do informatizirane glavne knjige in vpogled v podatke je možen preko interneta brezplačno z možnostjo računalniškega izpisa podatkov.
Ključne besede: ZZK-1C, zemljiška knjiga, sistem e-ZK, zemljiškoknjižni postopek, elektronski zemljiškoknjižni predlog, elektronsko vročanje, informatizacija, elektronska oblika, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni vpis
Objavljeno: 28.02.2012; Ogledov: 2239; Prenosov: 435
.pdf Polno besedilo (1,50 MB)

3.
PRISILNA PRIVEDBA V UPRAVNEM (DAVČNEM) POSTOPKU
Gorazd Novak, 2012, diplomsko delo

Opis: Upravni postopkovni sistem v Sloveniji sestavljajo pravila splošnega upravnega postopka, ki so določena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter pravila posebnih upravnih postopkov, ki jih določajo nekateri zakoni na različnih upravnih področjih (npr. na davčnem področju Zakon o davčnem postopku). Če je predpisan posebni upravni postopek, organ ravna po določbah zakona, ki urejajo ta postopek, glede vprašanj, ki z njim niso urejena, pa dopolnilno uporablja pravila ZUP. V navedeni diplomski nalogi je poudarek na posebnem upravnem postopku oz. davčnem postopku, ki je urejen predvsem z Zakonom o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP). V nalogi je podrobno obravnavan institut vabila, ki ga sicer ZDavP ne ureja, zato se dopolnilno uporabijo pravila ZUP. Institut vabila je eden od načinov občevanja med organi in strankami, kjer upravni organ (v tem primeru davčni organ) povabi stranko ali kakšnega drugega udeleženca v postopku, ki ga potrebuje za razjasnitev dejanskega stanja in ugotavljanja določenih dejstev. V primeru, ko se povabljeni ne odzove in svojega izostanka ne opraviči, upravni organ, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji, izda sklep o prisilni privedbi in zaprosi Policijo, ki je edini organ v Sloveniji, ki izvaja in ima pooblastila v zakonu, da privede določeno osebo pred upravni (davčni) organ. V diplomski nalogi sem ugotavljal, na katerih področjih izvajanja nalog davčne službe prihaja do prisilnih privedb oziroma kaj vse mora izpolniti upravni (davčni) organ, da lahko zaprosi policijo in katere so tiste meje sorazmernosti, da človekove pravice niso prekomerno prizadete. V teh okvirjih sem izdelal tudi raziskavo na Davčnem uradu Maribor, kjer sem pridobil podatke o prisilnih privedbah davčnih zavezancev v letu 2011 ter tako svoje hipoteze potrdil oziroma dokazal.
Ključne besede: upravni postopek, posebni upravni postopek, subsidiarna uporaba ZUP, davčni postopek, vročanje, občevanje, vabila, prisilna privedba, človekove pravice.
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 2142; Prenosov: 484
.pdf Polno besedilo (660,60 KB)

4.
FIKCIJA VROČITVE PO PRAVILIH ZPP IN EVROPSKI UREDBI 1393/2007
Nik Fanedl, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana fikcija vročitve v pravdnem postopku po pravilih slovenskega prava in prava EU. Gre za institut, ki bistveno pripomore k učinkovitosti pravdnega postopka, vendar zaradi posega v procesne pravice predstavlja relativno problematično tematiko. V nalogi je predstavljena načelna podlaga za ureditev vročanja, nadalje pa so obravnavana slovenska pravila in pravila EU o vročanju nasploh. Nato se delo ukvarja s fikcijo vročitve, kot je urejena v Zakonu o pravdnem postopku in Uredbi 1393/2007 o vročanju ter osvetli najbolj bistveno problematiko uporabe te fikcije. Bralec tega dela lahko spozna pomembnost vročanja v pravdnem postopku in se seznani s slovenskimi pravili ter pravili EU, po katerih poteka vročanje, se seznani z ureditvijo fikcije vročitve in spozna dva najbolj problematična primera uporabe obravnavanega instituta, skozi navajanje literature in pravnih virov pa je vseskozi spodbujan, da se sam loti poglobljenega študija katerega izmed posameznih aspektov fikcije vročitve in vročanja nasploh.
Ključne besede: pravdni postopek, načelo kontradiktornosti, načelo ekonomičnosti, vročanje, Zakon o pravdnem postopku, Uredba 1393/2007, slovensko pravo, pravo EU, fikcija vročitve
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 783; Prenosov: 264
.pdf Polno besedilo (603,26 KB)

5.
Detektiv kot vročevalec : diplomsko delo
Aljaž Jurejevčič, 2014, diplomsko delo

Opis: Detektivi med drugimi nalogami opravljajo tudi vročanje pisemskih in drugih pošiljk. Pooblaščeni vročevalec, ki ima ob sebi detektiva ali je to sam, je gotovo v prednosti, saj vročevalec od sodišča dobi le ime in priimek osebe in naslov osebe, kateri je potrebno vročiti pisanje. Prvotne informacije se pogosto izkažejo za neverodostojne, zato mora vročevalec opraviti poizvedbo in poiskati naslovnika na pravem naslovu. Prednost detektiva je njegovo znanje in usposobljenost pri zbiranju dodatnih informacij o naslovniku, s katerimi se čas vročitve nemalokrat skrajša. Pomembna je predvsem strokovna usposobljenost detektiva, ki prepreči napake pri vročitvah. Detektivi se lahko pohvalijo z zelo visokim odstotkom (90%) uspešnosti opravljenih pooblaščenih vročanj. Problem, ki otežuje uspešno in hitro vročanje se kaže pri nesodelovanju državnih organov. Rešitev se ponuja v obliki sodelovanja med Ministrstvom za pravosodje in Centri za socialno delo, ki bi omogočalo pooblaščenim vročevalcem pridobivanje potrebnih podatkov in s tem zmanjšalo stroške in povečalo hitrost vročanja, s tem pa pospešilo sodne obravnave. Varčevanje države ni obšlo niti Ministrstva za pravosodje, ki pooblaščene vročevalce sili v nesprejemljive pogoje dela. Sodišče vročevalcem s ponujeno ceno za opravljeno vročitev ne povrne dejanskih stroškov, zato v zadnjih letih prihaja do številnih zlorab. Normalizacija cen s strani sodišča bi motivirala pooblaščene vročevalce, s čimer bi se povečala učinkovitost vročanja, ki bi znižala ceno postopka na sodišču.
Ključne besede: detektivi, detektivska dejavnost, pooblastila, vročanje, sodišča, sodno vročanje, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2014; Ogledov: 437; Prenosov: 188
.pdf Polno besedilo (439,76 KB)

6.
Detektivska in/ali poizvedovalna dejavnost v Sloveniji - pojmovne teoretične in praktične razjasnitve
Tadej Glavač, 2015, magistrsko delo

Opis: Detektiv pomaga stranki, da hitreje in lažje pride do informacij/podatkov, ki jih potrebuje. Večkrat stranke tudi ne morejo ali ne znajo rešiti določenega problema ali ugotoviti dejanskega stanja. Pri ugotavljanju dejanskega stanja na osnovi dokazov, so detektivom v veliko pomoč upravičenja, ki jih lahko pri svojem delu uporabljajo v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011). Dokazi (strokovno detektivsko poročilo, fotografije, posnetki in ostali dokazi), ki jih zberejo detektivi, potem obveljajo na sodiščih, kjer lahko detektivi tudi pričajo. Zelo pomembno je, da detektivi pri svojem delu upoštevajo načelo zakonitosti, kajti opravljanje detektivske dejavnosti lahko pomeni tudi poseg v človekovo zasebnost oziroma njegove pravice in svoboščine. Na podlagi analize virov, sodne prakse in intervjujev je bilo ugotovljeno, da gre pri detektivski dejavnosti pravzaprav za poizvedovalno dejavnost. Kajti pojem poizvedovalna dejavnost se navezuje na preiskovanje, iskanje, sledenje, ugotavljanje, povpraševanje, odkrivanje in zaznavanje. Največkrat pa se omenja kot delo zasebnih preiskovalcev in detektivov. Zaradi tega se ne sme dovoliti, da osebe registrirajo poizvedovalno dejavnost brez predhodnega izpolnjevanja pogojev po Zakonu o detektivski dejavnosti (2011). To pa zaradi tega, ker je detektivska dejavnost regulirana dejavnost, kar pomeni, da je potrebno pred registracijo izpolnjevati določene pogoje. Tako je nesprejemljivo, da nekdo brez pogojev registrira poizvedovalno dejavnost in opravlja detektivske storitve. Zakon o varstvu osebnih podatkov (2007) dopušča, da osebne podatke preko kontrol bolniških odsotnosti lahko zbirajo tudi nedetektivi, če imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, kar je v nasprotju z vsem prej naštetim. Glede tega je bilo izdanih več nasprotnih mnenj, leta 2007 so to lahko opravljali le detektivi, v mnenju informacijskega pooblaščenca leta 2013 pa kar naenkrat vsi, ki imajo registrirano poizvedovalno dejavnost. Ker pa pod poizvedovalno dejavnost spada detektivska dejavnost in pa tudi kontrola bolniških dopustov, lahko zaključimo, da lahko kontrolo bolniške odsotnosti opravljajo le osebe, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o detektivski dejavnosti (2011). S pridobivanjem osebnih podatkov se namreč ne bi smel ukvarjati vsak, ki se samo registrira. Nenazadnje je pomembno tudi varovanje osebnih podatkov, kar z nižanjem standardov vsekakor ni mogoče oziroma ne more biti zagotovljeno. Zato morajo pristojni organi predvsem v zvezi z registracijo nekaj spremeniti oz. preprečiti tovrstne registracije.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, naloge, poizvedovanje, nadzor, vročanje, raziskave, magistrska dela
Objavljeno: 18.08.2015; Ogledov: 557; Prenosov: 153
.pdf Polno besedilo (815,75 KB)

7.
Pravne in dejanske dileme policijskega pooblastila vabljenja
Sabina Skumavec, 2015, diplomsko delo

Opis: Avtorica se je, kot bivša policistka, pri opravljanju policijskih nalog, tudi sama pogosto soočala s policijskim pooblastilom vabljenja. Pri tem je pogosto naletela na njegovo neučinkovitost in nastale nepotrebne stroške, zato se je tudi odločila za to zaključno delo. Nenehne težnje po spremembi, določena mnenja in zahteve po odpravi pomanjkljivosti različnih institucij, med drugim tudi Varuha človekovih pravic, so prinesla spremembe. V času opravljanja policijskih nalog, se je na tem področju delno spremenila tudi zakonodaja, ki ureja področje vabljenja kot policijskega pooblastila. Namesto Zakona o Policiji je bil sprejet Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prav tako tudi nov Pravilnik o policijskih pooblastilih. Določene spremembe so nastale tudi v Pravilniku o povračilu potnih stroškov vabljenim osebam. Glede na spremembo zakonodaje, bomo v diplomskem delu predstavili spremembe med novimi in starimi predpisi in pa določene obrazce, ki jih policisti uporabljajo pri izvajanju pooblastilu. Ne glede na obstoječo pozitivno zakonodajo, ki je doprinesla k nekoliko bolj natančno predpisanem postopku izvedbe navedenega policijskega pooblastila, bomo predstavili tudi nekaj praktičnih primerov. V nekaj primerih se policijsko pooblastilo vabljenja še vedno izkaže kot neučinkovito, zato se pri policistih porajajo dileme. V določenih primerih, vabilo kot policijsko pooblastilo še vedno ni učinkovito, zato je pred uporabo, v smislu upoštevanja načela sorazmernosti in racionalnosti izpeljave postopka v katerem bi lahko nastali le nepotrebni stroški, sam postopek pa bi bil lahko popolnoma neučinkovit, smiselno dobro premisliti, primarno na kakšen način oziroma ali ga v določenih primerih sploh uporabiti. Poskušali bomo predstaviti tudi rešitev za bolj učinkovito in racionalno uporabo policijskega pooblastila vabljenja. Ob upoštevanju zakonitosti in strokovnosti pri izvajanju policijskih pooblastil in ob dejstvu, da se tudi državljani vse bolj zavedajo svojih pravic v policijskih postopkih, lahko zaključimo, da je policijsko pooblastilo vabljenja, v večini primerov eno od manj strogih pooblastil, ki jih policisti uporabljajo pri zbiranju obvestil. Njegova strogost oziroma učinkovitost se izkaže le v primeru zbiranja obvestil od osumljenca, saj je v tem primeru mogoče le tega tudi privesti, seveda pa tudi v tem primeru ni nujno, da gre za učinkovito uporabo, kar kaže na določeno nesorazmerje med pooblastilom vabljenja, ki ga imajo policisti in med načelom sorazmernosti, ki ga morajo policisti pri izvajanju vseh policijskih pooblastil upoštevati.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, vabljenje, vročanje, privedba, pravna podlaga, diplomske naloge
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 505; Prenosov: 68
.pdf Polno besedilo (507,42 KB)

8.
VROČANJE IN PRAVICA DO SODNEGA VARSTVA V SODNIH POSTOPKIH
Urška Kežmah, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava institut vročitve v povezavi s pravico do sodnega varstva v civilnih sodnih postopkih (dostopa do sodišča). Podrobneje so obravnavani različni sistemi vročanja. Primerjalno pravno so analizirani različni načini vročitve pri čemer je bila posebna pozornost namenjena identifikaciji napak pri vročanju, njihova razvrstitev in možnost konvalidacije. Za potrebe analize učinkovitosti in pravnih posledic vročitve smo identificirali objekt oz. predmet vročitve. Ugotavljali smo katera pisanja se vročajo in na kakšen način. Za učinkovitost vročitve je bilo treba namreč nujno opredeliti kdo je tisti, ki dejansko vroča. Izhajali smo iz predpostavke, da je vsaka vročitev povezana s stroški na eni strani in časovno komponento (zlasti čas trajanja postopka) na drugi strani. Učinkovitost sodnega postopka pa se ne meri zgolj v njegovi hitrosti temveč tudi v učinkoviti zaščiti pravic, ki jih zasledujejo stranke med postopkom. Civilni sodni postopek, ki je bil predmet preučevanja, namreč temelji na dveh strankah s praviloma nasprotujočimi si interesi. Zato učinkovit sistem vročanja bistveno pripore k varstvu pravic obeh strank. Učinkovit sistem vročitve pa je tisti, ki omogoča pravilno vročitev pošiljke naslovniku. V zvezi s tem vprašanjem smo obravnavali fikcijo vročitve, ki vzpostavlja domnevo o vročitvi, čeprav pošiljka dejansko ni bila vročena. Ta je posebej problematična, ko gre za čezmejno vročanje, saj fikcija vročitve ne ustreza minimalnim postopkovnim standardom, ki jih za vročanje določajo uredbe EU. Ugotovili smo, da je vročanje predmet konvencijskega varstva temeljnih pravic po EKČP ter ustavno sodnega varstva ter podrobneje izpostavili pravico do poštenega sojenja in pravico do pravnega sredstva ter z njimi povezane konvencijske pravice. V okviru čezmejnega vročanja smo preučevali različne sisteme čezmejnega vročanja, ki ga vzpostavljajo mednarodne konvencije, pogodbe in Uredbe EU. Izpostavili smo prednosti, ki jih omogoča elektronsko vročanje ter napravili analizo pričakovanih prihrankov, ki jih tako vročanje omogoča. Primerjali smo različne sisteme za elektronsko vročanje, pri čemer smo ločili med zaprtimi in odprtimi sistemi za vročanje.
Ključne besede: vročanje, civilno procesno pravo, pravica do sodnega varstva
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 489; Prenosov: 285
.pdf Polno besedilo (5,26 MB)

9.
ZASNOVA PROTOKOLA ZA POŠTENO ELEKTRONSKO VROČANJE Z ZANESLJIVIM POTRDILOM O POSLANI ELEKTRONSKI POŠILJKI
Boštjan Kežmah, 2016, doktorska disertacija

Opis: Pošteno celovito elektronsko vročanje je osnova za varno elektronsko poslovanje, kadar pošiljatelj in naslovnik potrebujeta zanesljive dokaze o poteku vročitve. V znanstveni literaturi je bilo izdelanih več predlogov protokolov elektronskega vročanja, vendar ne izpolnjujejo vseh zahtev, določenih s predpisi za elektronsko vročanje v uradnih postopkih in praviloma niso dovolj podrobno definirani, da bi omogočali neposredno implementacijo. Sistematično smo s tehnično-funkcionalnega vidika raziskali predpise za elektronsko vročanje v Republiki Sloveniji in identificirali ter z abstrakcijo konsolidirali zahteve za protokol elektronskega vročanja, skladne s predpisi. S konkretizacijo smo zasnovali protokol elektronskega vročanja, ki nadgrajuje obstoječe protokole in spoznanja tako, da deluje z obstoječo infrastrukturo za prenos elektronske pošte in pri tem zagotavlja značilnosti, ki jih določajo predpisi za elektronsko vročanje. Predlagani protokol smo validirali in empirično potrdili, da je izvedljiv v obliki, kot je bil zasnovan. Odkrili smo zakonitost, ki omejuje protokole z zahtevo po potrdilu o poslanem sporočilu na protokole, ki temeljijo na zaupanja vredni tretji stranki in zasnovali definicijo poštenega odklopljenega protokola za elektronsko vročanje. Po podrobni analizi smo ugotovili, da obstoječi protokoli za elektronsko vročanje v Republiki Sloveniji ne zagotavljajo poštenega odklopljenega elektronskega vročanja, ker dostava potrdila o poslanem sporočilu ni zanesljiva in predlagali enostavno rešitev, ki pomanjkljivost odpravlja.
Ključne besede: elektronsko vročanje, pošteno vročanje, priporočena elektronska pošta, protokol
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 490; Prenosov: 58
.pdf Polno besedilo (2,39 MB)

10.
Upnik v zemljiškoknjižnem postopku
Mateja Kosirnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravni sistem mora zagotavljati varstvo obeh enakopravnih pogodbenih partnerjev, upnikov in dolžnikov. V nalogi je tako predstavljeno varstvo upnikovih pravic s pomočjo zemljiškoknjižnih inštitutov.. Pri vrstah vpisov so izpostavljeni problemi vknjižb, zaradi katerih pravice niso pravočasno vidne. Opozorjeno je na problem deklaratornih vpisov, kjer upnik ni vselej pravočasno seznanjen z obstojem pravic. Obravnavane so predznambe v povezavi s postopkom zavarovanja. Pri zaznambah je poudarek na zaznambi izvršbe in zaznambah v postopku zavarovanja. Posebej je izpostavljen upnikov položaj v primeru prisilne izterjave iz zastavljene nepremičnine, problem prezrtih prisilnih hipotek. Opozorjeno je na prekomerno nesorazmerje med varstvom imetnika pričakovane pravice in zaupanjem v zemljiško knjigo pri upoštevanju lastninske pravice v pričakovanju, ki po stališču sodne prakse prevlada nad evidentnim stanjem v zemljiški knjigi. Narejena je primerjava zemljiškoknjižnega postopka v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Samo hiter način delovanja tako izvršbe, kakor tudi zemljiške knjige, omogoča varstvo pravic upnika in krepi zaupanje v pravno državo in v pravosodje. Predstavljeni so ukrepi, uvedeni za pospešitev zemljiškoknjižnih postopkov ter predlagane rešitve v izogib morebitni odškodninski odgovornosti države.
Ključne besede: upnik, dolžnik, izvršba, zemljiška knjiga, terjatev, stvarna pravica, hipoteka, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pravni prednik, vrstni red reševanja zadev, vknjižba, plomba, predznamba, zaznamba, prepoved odtujitve in obremenitve, sklep o izvršbi, lastninska pravica v pričakovanju, vročanje, prezrte hipoteke, ugovor tretjega, sodna praksa
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 288; Prenosov: 88
.pdf Polno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici