| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obveščanje delavca in vročanje pisanj delavcu s strani delodajalca
Urška Turk, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so sistematično predstavljeni primeri, v katerih zakonodajalec delodajalcu nalaga obveznost obveščanja delavca glede na posamezne faze delovnega razmerja. ZDR-1 v večini primerov določa pisno obliko obvestila, ustna oblika je določena le izjemoma. Zakonodajalec je na nekaterih mestih predpisal obveščanje delavcev na pri delodajalcu običajen način in že sam ponudil možne načine obveščanja. Z namenom poenostavitve postopka obveščanja je ZDR-1 v določenih primerih na novo določil, da je mogoče delavce obveščati tudi po elektronski pošti. Zakon ne ponuja odgovora na vprašanje, kdaj se pisanje poslano na tak način šteje za vročeno, zato je v magistrskem delu podan predlog rešitve. Prav tako ni jasno, ali lahko delodajalec delavce obvešča po elektronski pošti tudi v primerih, ko tega načina ZDR-1 izrecno ne določa, kot npr. glede obračuna plače. Glede na to, da so vanj vključeni varovani osebni podatki, bi lahko sklepali, da se je zakonodajalec namenoma odločil za takšno ureditev. Magistrsko delo obravnava vročanje odpovedi v slovenskem delovnem pravu, prav tako pa tudi precej drugačne pristope nemškega in avstrijskega delovnega prava. Največ težav pri nas povzroča vročanje odpovedi po pošti, ki se je skozi čas precej spreminjalo. Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi s priporočeno pošiljko s povratnico, saj je ureditev z vidika pravice do sodnega varstva štelo za ustavno sporno. Nemška in avstrijska delovnopravna ureditev glede vročanja odpovedi po pošti vsaka na svoj način težita h kompromisu med omogočanjem dejanske seznanitve delavca z odpovedjo in preprečevanjem izogibanja vročitvi, za kar bi si bilo potrebno prizadevati tudi pri oblikovanju nove ureditve vročanja po pošti v ZDR-1. Magistrsko delo opozarja tudi na neprimernost določitve roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 kot materialnega, kar delavcem tudi v primeru opravičljivih razlogov za zamudo roka onemogoča vrnitev v prejšnje stanje. Z zadnjo, prav tako procesno temo, pa se želi opozoriti na pomembnost pravilnega štetja rokov slovenskih sodišč v povezavi z nastopom fikcije vročitve, saj je nanjo vezan začetek teka roka za vložitev tožbe.
Ključne besede: obveznosti delodajalca, obveščanje delavca, elektronska pošta, obračun plače, odpoved pogodbe o zaposlitvi, vročanje pisanj, fikcija vročitve, vrnitev v prejšnje stanje, nemško pravo, avstrijsko pravo.
Objavljeno: 18.01.2018; Ogledov: 1666; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

2.
Vrnitev v prejšnje stanje v pravdnem postopku
Domenika Marhold, 2016, diplomsko delo

Opis: Vrnitev v prejšnje stanje (restitutiom in integrum) je procesnopravni institut, ki ga v pravdnem postopku ureja Zakon o pravdnem postopku postopku od 116. do 121. člena. Kot navajata pravna teorija in sodna praksa , je njegov namen odvrniti učinke avtomatično delujoče prekluzije, ker omogoča, da se pravda povrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Z nastopom prekluzije stranka, ki je zamudila z opravo procesnega dejanja, izgubi vse pocesne in materialne pravice. Zato ji vrnitev v prejšnje stanje omogoča, da se izjavi o procesnih dejanjih nasprotne stranke in sodišča ter tako prispeva k pravilni meritorni odločitvi. Ker učinek restitucije pomeni poseg v nasprotnikovo pravico do sojenja v razumnem roku in pravico do učinkovitega sodnega varstva, je nujno, da sodišče pri presoji utemeljenosti predloga upošteva zgolj okoliščine, ki jih stranka ni mogla preprečiti, niti predvideti.
Ključne besede: pravdni postopek, vrnitev v prejšnje stanje, razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, postopek, odločanje o predlogu, pravni učinek vrnitve v prejšnje stanje.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1320; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (536,68 KB)

3.
Institut vrnitve v prejšnje stanje v pravdnem postopku s primeri iz sodne prakse
Ksenija Kumelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Vrnitev v prejšnje stanje je institut civilnega pravdnega postopka, ki temelji na načelu kontradiktornosti oziroma načelu zaslišanja obeh strank. Zakon daje strankam in drugim udeležencem v postopku možnost uveljavljanja svojih interesov. Če stranka zamudi narok ali rok za določeno procesno dejanje, zaradi česar izgubi pravico opraviti to dejanje (prekluzija), ji sodišče na njen predlog dovoli, da opravi to procesno dejanje tudi kasneje. Institut vrnitve v prejšnje stanje torej omogoča odpravo posledic zamude in vrnitev pravde v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. S tem se v pravdnem postopku zagotovi sodno varstvo tistemu, ki je pravi nosilec pravice materialnega prava, hkrati pa se poskrbi, da sodna odločba ni le posledica strankine nezakrivljene zamude. Gre torej za vzpostavitev ravnovesja med zagotavljanjem sodnega varstva ter med pospešitvijo postopka. V diplomski nalogi predstavim teoretična izhodišča omenjenega instituta, načela pravdnega postopka, ki so preko instituta vrnitve v prejšnje stanje v pravdnem postopku okrepljena. preučim relevantno sodno prakso in predstavim glavne značilnosti ureditve instituta v hrvaški zakonodaji. Zaključim, da med slovensko in hrvaško zakonodajo na tem področju ni večje diskrepance, kar je glede na skupno zakonodajo iz časa Jugoslavije pričakovati. Slednja namreč glede ureditve vrnitve v prejšnje stanje ni bila deležna večjih sprememb. Predstavim pa tudi, kako se v slovenski zakonodajni ureditvi krepi pomen načela kontradiktornosti.
Ključne besede: vrnitev v prejšnje stanje, načelo kontradiktornosti, civilni pravdni postopek, zamuda procesnega dejanja, prekluzija
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1503; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (842,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici