| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov
Petra Robnik, 2020, doktorska disertacija

Opis: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni.
Ključne besede: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 272; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

2.
Zagotavljanje varnosti letališča ob vrnitvi vrhunskih športnikov z velikih tekmovanj - študija primera letališča Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Klara Kregar, 2019, diplomsko delo

Opis: Letališče Jožeta Pučnika je največje slovensko letališče. Skozi njega letno potuje okoli 1,8 milijona potnikov. Zato si varnostni subjekti prizadevajo z varnostnimi ukrepi in predpisi zagotoviti potnikom, čimbolj varno in mirno pot. Letališče je sestavljeno iz zračnega in zemeljskega dela, za vsak del letališča so predpisani ter določeni varnostni ukrepi, ki jih morajo upoštevati vsi, tako potniki, kot zaposleni v različnih službah na letališču. Glavni subjekt varovanja Letališča Jožeta Pučnika je Fraport Slovenija d.o.o., ki skrbi za varovanje in upravljanje letališča, izvajanje oskrbe in varnosti potnikom, tovora ter drugih komercialnih dejavnost. Znotraj njegove organizacijske strukture se nahaja služba za varnost - Služba za varnost in zaščito. Fraport Slovenija d.o.o. je leta 2007 najel zasebnovarnostno službo G4S, ki je prevzela nadzor nad opravljanjem pomembnih nalog letališča, ki jih je do takrat opravljala policija. Postaja letališke policije Brnik izvaja na Letališču Jožeta Pučnika mejno kontrolo nad potniki ob njihovem prihodu in odhodu. V nalogi smo preučevali, kako športnik s svojim prihodom in množica navijačev vplivata na spremembo rutinskega delovanja letališča. Dogodek kot je prihod vrhunskih športnikov na letališče se ne obravnava kot javna prireditev, prav tako pa se varnostni ukrepi izvajajo za vse (navijače in športnike) enako. Takrat se letališki varnostni subjekti med seboj povežejo, izmenjajo si informacije, ocenijo tveganje in izoblikujejo načrt varovanja, kjer ima vsak subjekt svoje naloge. Poostrenost ukrepov, ki se izvajajo so odvisni od razpoznavnosti športnika, velikosti množice navijačev, ki je prišla podpret športnika/e in zaznavanja stopnje tveganja, ki ga tak dogodek predstavlja. Športniki so tisti, za katere je sprejem pripravljen, le ti pa se najpogosteje zaradi prisotnih emocij in neverjetnih občutkov ne zavedajo možnih varnostnih tveganj, ki jih povečano število navijačev prinaša, kakor tudi ne varnosti, ki jo jim zagotavlja varnostno osebje.
Ključne besede: diplomske naloge, letališče, varnost, potniki, navijači, vrhunski, športniki
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 710; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji : primer taekwon-do
Saša Sirše, 2017, magistrsko delo

Opis: S pričujočo magistrsko nalogo, v kateri smo obravnavali doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji na primeru borilne veščine taekwon-do, neolimpijske različice ITF, smo želeli opozoriti na vse večji pojav problematike športnega nasilja nasploh ter tudi na treningih borilnih veščin. Razlog temu vidimo v naravnanosti današnje družbe, ki posledično vpliva tudi na šport; družba promovira tekmovalnost med ljudmi in zmagovanje (biti najboljši, doseči rekord), zato je tudi trenažni sistem prilagojen pehanju za uspehom. Treningi v vrhunskem športu so tako prvenstveno osredotočeni v dosego zmage ali rekorda, ne glede na ceno, ki jo bo takšna zmaga zahtevala, ne pa na dobrobit športnika, ki žal postaja vse bolj postranskega pomena. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo pregleda domače in tuje literature predstavili teoretične poglede na šport in splošno problematiko nasilja, posebno pozornost pa smo namenili glavni temi pričujočega dela - nasilju v športu ter njegovim pojavnim oblikam. Za boljšo predstavo smo nekatere teoretične poglede avtorjev podkrepili tudi z ugotovitvami empiričnih raziskav. Pri predstavitvi glavne obravnavane problematike smo izhajali iz znanih primerov nasilja v športu, ki se največkrat pojavljajo v športu nasploh, dodali pa smo tudi primere lastnih opazovanj in izkušenj. S pomočjo kvantitativne empirične raziskave smo analizirali dejanski obseg doživetega nasilja med reprezentanti taekwon-doja, pri čemer smo se primarno osredotočili na doživljanje nasilja s strani reprezentančnih trenerjev. S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da tekmovalci na reprezentančnih treningih skoraj nikoli niso oziroma so le redkokdaj doživljali nasilje reprezentančnih trenerjev, kljub temu pa podrobnejši rezultati kažejo na prevlado telesnega nasilja nad psihičnim in spolnim nasiljem. Tekmovalci takšno vedenje, ki po definiciji pomeni nasilje nad športniki (bolečine, poškodbe, treningi kljub poškodbi), dojemajo kot sestavni del vrhunskega športnega udejstvovanja. Ob tem pa je zanimiva ugotovitev, da obstajajo razlike v dojemanju nasilja glede na spol in starost; izsledki kažejo, da ženske in starejši tekmovalci bolj kritično presojajo različne situacije fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja. Dobljeni izsledki raziskave tako prispevajo k večji ozaveščenosti o problematiki pojava nasilja v športa nasploh, predvsem pa v borilni veščini taekwon-do.
Ključne besede: nasilje, šport, vrhunski šport, športniki, borilne veščine, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 15.06.2017; Ogledov: 926; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (976,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici