Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni.
Ključne besede: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 1401; Prenosov: 116
Celotno besedilo (3,64 MB)

Opis: Letališče Jožeta Pučnika je največje slovensko letališče. Skozi njega letno potuje okoli 1,8 milijona potnikov. Zato si varnostni subjekti prizadevajo z varnostnimi ukrepi in predpisi zagotoviti potnikom, čimbolj varno in mirno pot. Letališče je sestavljeno iz zračnega in zemeljskega dela, za vsak del letališča so predpisani ter določeni varnostni ukrepi, ki jih morajo upoštevati vsi, tako potniki, kot zaposleni v različnih službah na letališču. Glavni subjekt varovanja Letališča Jožeta Pučnika je Fraport Slovenija d.o.o., ki skrbi za varovanje in upravljanje letališča, izvajanje oskrbe in varnosti potnikom, tovora ter drugih komercialnih dejavnost. Znotraj njegove organizacijske strukture se nahaja služba za varnost - Služba za varnost in zaščito. Fraport Slovenija d.o.o. je leta 2007 najel zasebnovarnostno službo G4S, ki je prevzela nadzor nad opravljanjem pomembnih nalog letališča, ki jih je do takrat opravljala policija. Postaja letališke policije Brnik izvaja na Letališču Jožeta Pučnika mejno kontrolo nad potniki ob njihovem prihodu in odhodu. V nalogi smo preučevali, kako športnik s svojim prihodom in množica navijačev vplivata na spremembo rutinskega delovanja letališča. Dogodek kot je prihod vrhunskih športnikov na letališče se ne obravnava kot javna prireditev, prav tako pa se varnostni ukrepi izvajajo za vse (navijače in športnike) enako. Takrat se letališki varnostni subjekti med seboj povežejo, izmenjajo si informacije, ocenijo tveganje in izoblikujejo načrt varovanja, kjer ima vsak subjekt svoje naloge. Poostrenost ukrepov, ki se izvajajo so odvisni od razpoznavnosti športnika, velikosti množice navijačev, ki je prišla podpret športnika/e in zaznavanja stopnje tveganja, ki ga tak dogodek predstavlja. Športniki so tisti, za katere je sprejem pripravljen, le ti pa se najpogosteje zaradi prisotnih emocij in neverjetnih občutkov ne zavedajo možnih varnostnih tveganj, ki jih povečano število navijačev prinaša, kakor tudi ne varnosti, ki jo jim zagotavlja varnostno osebje.
Ključne besede: diplomske naloge, letališče, varnost, potniki, navijači, vrhunski, športniki
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1355; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Zanos je stanje, ki prinaša visoko stopnjo užitka in se nanaša na celostno zaznavanje, ki ga ljudje občutijo, kadar so celostno vključeni v neko dejavnost. Posamezniki so tako intrinzično vključeni v dejavnost, da med izvajanjem ni pomembno nič drugega, saj zelo uživajo in so intrinzično motivirani. Dejavno ukvarjanje z glasbo in tudi poslušanje te lahko pogosto spodbudita zanos. Predhodne raziskave kažejo, da glasbeniki, profesionalni, še pogosteje pa amaterski, pogosto doživljajo zanos pri glasbeni izvedbi, improvizaciji in komponiranju. V magistrski nalogi smo preučili doživljanje zanosa pri vrhunskih glasbenikih, katera od devetih dimenzij zanosa se je najmočneje izrazila, ali obstajajo med spoloma razlike v doživljanju zanosa, ali se ekspertiza povezuje z doživljanjem zanosa pri vrhunskih glasbenikih, ali sta vadenje in zadovoljstvo z izvedbo povezana z doživljanjem zanosa, ali se doživljanje zanosa pozitivno povezuje z interpretativno pripravljenostjo in ali se doživljanje zanosa stopnjuje tudi z zadovoljstvom z življenjem. Sodelovalo je 114 slovenskih vrhunskih glasbenikov. Udeleženci so rešili vprašalnik zanosa DFS-2, vprašalnik zadovoljstva z življenjem SWLS in vprašalnik o doživljanju zanosa, ki je bil oblikovan za raziskavo. Rezultati so pokazali, da se doživljanje zanosa pozitivno povezuje s starostjo, količino vadenja, zadovoljstvom z izvajanjem, interpretativno pripravljenostjo in zadovoljstvom z življenjem. Razlike med spoloma niso bile potrjene. Kot najmočneje izražena dimenzija zanosa se je pokazal občutek nadzora.
Ključne besede: zanos, vrhunsko izvajanje, vrhunski glasbeniki, zadovoljstvo z življenjem
Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 1869; Prenosov: 146
Celotno besedilo (514,58 KB)

Opis: Zdraviliški turizem so poznali že stari Rimljani, zato ga lahko upravičeno uvrščamo med najstarejše oblike turizma. V slovenski turistični ponudbi predstavlja zelo pomemben segment. Letno ustvari namreč kar 1/3 vseh prenočitev v državi. Zaradi vse hitrejšega življenjskega tempa postaja skrb za zdravje človekova prioriteta. V Sloveniji imamo registriranih 15 naravnih zdravilišč, ki s svojo bogato turistično ponudbo privabljajo tako domače kot tudi tuje goste. Naravni zdravilni dejavniki, ki jih v zdraviliščih vključujejo v svojo ponudbo, odločilno vplivajo na zdravje ljudi. Občina Zreče je začela v 70-ih letih na veliko vlagati v razvoj turizma. Najprej na Rogli, nato še v dolini z razvojem zdravilišča. Danes se lahko pohvalijo z dvema velikima turističnima centroma: Roglo, kot s klimatskim zdraviliščem in Termami Zreče, kjer sta glavna zdravilna dejavnika termalna voda in zrak. Med seboj sta centra oddaljena le pol ure vožnje in odlično dopolnjujeta turistični ponudbi. Z obema centroma upravlja delniška družba Unior, natančneje program Unior Turizem. Terme so začele z obratovanjem konec 70-ih let. Od takrat naprej venomer skrbijo za bogatitev turistične ponudbe, s katero privabljajo nove goste in obdržijo stare. Na začetku leta 2012 so kljub slabemu gospodarskemu stanju v državi odprli nov hotel, ki naj bi zadovoljil tudi zahtevnejše goste. Pomembna vloga, ob zdravstvenem turizmu, pripada tudi družinskim počitnicam ter pripravam in rehabilitaciji vrhunskih športnikov. Med gosti v Termah Zreče smo izvedli anketo o zadovoljstvu z opravljenimi storitvami. Z določenimi storitvami, ki so jih obiskali, so zadovoljni bistveno bolj kot z drugimi. Najbolj jih je razočaral animacijski program. Zanimalo nas je tudi, ali kažejo zanimanje za naravne in kulturne znamenitosti ter kako so zadovoljni z njihovo promocijo.
Ključne besede: Zdraviliški turizem, Terme Zreče, Rogla, wellness, naravne znamenitosti, kulturne znamenitosti, zdraviliško zdravljenje, vrhunski šport, rehabilitacija.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2014; Ogledov: 2071; Prenosov: 335
Celotno besedilo (9,27 MB)

Opis: V svoji diplomski nalogi sem predstavil naloge in ključno vlogo trenerja v razvoju sodobnega rokometa in pri oblikovanju vrhunskih športnikov. V uvodu sem zapisal nekaj podatkov o zgodovinskem pregledu športa, predvsem rokometa, ter o načinu financiranja športa. Navezal sem se na zakonsko osnovo zaposlovanja trenerjev in ravni sodelovanja trenerja v vlogi selekcioniranja ter sestave rokometne ekipe; opredelil načrtovanje treningov in psihološke priprave na tekmovalno sezono. Predstavil sem organizacijske procese priprave rokometnih športnikov na tekmovalno sezono ter pomembne dejavnike tega procesa. Namen diplomske naloge je bil, predstaviti razčlenjen program dela članskega rokometnega moštva v pripravljalnem obdobju na tekmovalno sezono.
Ključne besede: rokomet, vrhunski šport, trening, planiranje in analize
Objavljeno v DKUM: 23.11.2012; Ogledov: 2272; Prenosov: 332
Celotno besedilo (796,60 KB)