| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MESTNA KLIMA LJUTOMERA IN ORMOŽA
Danijel Ivajnšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Spreminjaje naravne pokrajine zaradi procesa urbanizacije je vse pogostejši pojav v sodobnem času. Ljudje v mestih proizvedemo veliko umetne energije, z asfaltnimi in betonskimi površinami spreminjamo tako energijsko kot vodno bilanco in z vse pogostejšo visoko gradnjo vplivamo na lokalno zračno cirkulacijo. Človek z lastnim vnosom toplote, z gostejšo pozidanostjo in odsotnostjo vegetacije spreminja temperaturo zraka, relativno vlago, hitrost in smer vetra in višino padavin. Navedene spremembe se v okolju manifestirajo v obliki specifične mestne klime. Toplotni otok Ljutomera in Ormoža je v obeh primerih najizrazitejši v mestnem jedru od koder se širi, glede na vremenski tip, v različne smeri. V obeh mestih ima pomembno vlogo, ob pozidanosti površin, gostoti prebivalstva in antropogenem vnosu energije, še relief. Gričevje Kamenščak modificira toplotni otok Ljutomera, dolina potoka Lešnice pa vpliva na obliko toplotnega otoka v Ormožu. Toplotni otok je največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C) ter ciklonalno advektivnem vremenskem tipu (CD). Oblika in intenziteta mestnega toplotnega otoka se spreminja tudi tekom dneva. Temperaturni maksimumi in minimumi se čez dan razvijajo na različnih območjih mesta. V splošnem pa velja, da so najtoplejši predeli Ljutomera in Ormoža hkrati tudi najgosteje pozidana območja medtem, ko najhladnejša območja sovpadajo z redkeje pozidanimi območji ter območji s konkavno reliefno obliko.
Ključne besede: Ključne besede: mestna klima, Ljutomer, Ormož, toplotni otok, modifikatorji temperature zraka, temperaturne razlike med mestom in okolico, vremenski tipi, temperaturni profil, hitrost vetra, smer vetra.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2688; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (20,44 MB)

2.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Ključne besede: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 2392; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (11,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici