Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje vremenskih pojavov skozi lutkovno-gledališke dejavnosti je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je lutka, ter opisali vrste lutk, ki smo jih uporabili v praktičnem delu. Poudarili smo tudi pomen Kurikuluma za vrtec ter opisali možnosti povezovanja lutk z naravo. Opisali smo vlogo vzgojitelja v lutkovnem procesu in gledaliških dejavnostih ter vlogo otroka v lutkovnem procesu. Predstavili smo pomen zgodnjega srečanja z lutko, in sicer pomen lutke pri razvoju otroka, oblikovanju socialnih veščin ter razvoju domišljije, komunikacije in ustvarjalnosti. Na področju narava smo raziskovali vremenske pojave, ki smo jih v teoretičnem delu tudi opisali. Osredotočili smo se na dež, sneg, oblak, točo, mavrico ter veter in jih otrokom v praksi tudi predstavili. V praktičnem delu smo v več pripravah spoznavali vremenske pojave skozi lutkovno-gledališke dejavnosti. Namen projekta je bil, da otroci na zabaven in sodoben način uresničujejo vzgojno-izobraževalne cilje. Projekt smo izvedli v vrtcu pri Osnovni šoli Muta, v skupini otrok, starih od 3 do 5 let. Z različnimi lutkovnimi tehnikami, kot so ročna lutka, mimična lutka, lutka na palici, senčna lutka in ploska lutka, z gledališkimi predstavami in vremensko karto so otroci usvajali pojme vremenskih pojavov in se seznanjali z njihovim nastankom. Projekt smo zaključili s preverjanjem pridobljenega znanja o vremenskih pojavih skozi lutkovno-gledališke dejavnosti.
Ključne besede: lutke, narava, vremenski pojavi, lutkovne predstave, gledališke predstave, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 742; Prenosov: 151
Celotno besedilo (5,83 MB)

Opis: Pomembno je, da otroke spodbujamo k raziskovanju narave, saj je srečanje z naravo bistvenega pomena za otroke. Dandanes se otroci premalo srečujejo z naravo, vremenskimi pojavi in naravoslovnimi eksperimenti v vrtcu . Namen diplomskega dela je, pripraviti in preizkusiti eksperimente o vremenskih pojavih v vrtcu ter preveriti pridobljeno znanje otrok s pomočjo izdelane didaktične igre. Otroci so tri dni spoznavali pet vremenskih pojav: slano, dež, tornado, mavrico in meglo. Kasneje so preko didaktične igre utrdili znanje. Didaktična igra je bila preizkušena z 20 otroki (12 deklic in 8 dečkov), starih 5 let, ki so igro igrali razdeljeni po skupinah. Pri didaktični igri so bila vprašanja vezana na pogovor in predstavljene eksperimente. Cilje, ki smo si jih zastavili v začetku diplomske naloge, torej da otrok spoznava vremenske pojave, otrok razume nastanek vremenskih pojavov, otrok opisuje vremenske pojave smo uresničili.. Pri opazovanju in sodelovanju otrok smo ugotovili, da so dečki pokazali več zanimanja za vremenske pojave kot deklice. Po izvedbi ocenjujemo, da so izbrani eksperimenti in izdelana didaktična igra ustrezni in primerni za predšolske otroke.
Ključne besede: vremenski pojavi, otrok, didaktična igra, eksperiment
Objavljeno v DKUM: 12.02.2021; Ogledov: 2005; Prenosov: 463
Celotno besedilo (2,17 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen vremena in posameznih meteoroloških spremenljivk ter načine, kako jih pridobivamo. Osredotočili smo se tudi na pomen zgodovinskih vremenskih podatkov, katerih prikaz je osrednja tema in povod za njihovo vizualizacijo. Med drugim bomo spoznali tehnologije, s pomočjo katerih smo izvedli vizualizacijo vremenskih podatkov. Osrednji del diplomskega dela je bila spletna aplikacija, ki smo jo zasnovali za vizualizacijo vremenskih podatkov za področje Slovenije.
Ključne besede: vremenski podatki, zgodovina vremena, spletna aplikacija, ASP.NET MVC, API, JavaScript
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1503; Prenosov: 141
Celotno besedilo (3,09 MB)

Opis: Slovenske gorice so ena največjih regij v Sloveniji in so splošno znane kot regija vinogradov in sadovnjakov. Regija Slovenskih goric je preobširna, zato smo se omejili na Slovenske gorice med reko Muro na severu in Pesnico na jugu. Vinogradništvo in sadjarstvo imata v Slovenskih goricah večstoletno tradicijo, vendar je v zadnjih 113 letih opazen upad teh panog. Na ti panogi pa ima velik vpliv tudi klima. Razgiban relief Slovenskih goric je dejavnik, ki spreminja klimo na omenjenem območju. V diplomskem delu smo se osredotočili na spreminjanje klime glede na topografske dejavnike (absolutne višine, relativne višine, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje), proučili smo tudi vpliv te tako imenovane topoklime na vinogradništvo in sadjarstvo. S primerjanjem večletnih meteoroloških podatkov postaj Zgornja Ščavnica in Polički Vrh, ki ležita v našem območju, smo ugotovili spreminjanje klime glede na relativne višine. Povprečne temperature na višje ležeči postaji Zgornja Ščavnica so bile višje, kar kaže na obstoj večkratnih temperaturnih obratov in posledično termalnega pasu. Prav pojav termalnega pasu je ključen za razmestitev vinogradov in sadovnjakov nad dolinami potokov in rek v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Z maršrutnimi meritvami na treh relacijah smo dokazali pojav temperaturnega obrata. Prav tako smo z meritvami na Slateniku in Tratah dokazali obstoj termalnega pasu. Temperaturne podatke smo analizirali tudi glede na vremenske tipe in ugotovili, da je najpogostejši in najintenzivnejši temperaturni obrat v anticiklonalnem vremenskem tipu, ko je vreme stabilno in jasno. Nasprotno se temperaturni obrat in termalni pas ne pojavljata v nestanovitnem deževnem, oblačnem in vetrovnem vremenu, predvsem ju ni zaslediti v ciklonalnem vremenskem tipu. Pri proučevanju temperaturnega obrata in termalnega pasu smo proučevali topoklimo le z vidika relativnih višin. Raziskali smo še povezavo med ostalimi topoklimatskimi dejavniki in razmestitvijo vinogradništva in sadjarstva, dotaknili smo se tudi vpliva kamninske podlage in prsti na rabo tal. S klasifikacijo območja glede na primernost za vinogradništvo in sadjarstvo smo ugotovili, da še obstaja možnost širjenja teh dveh panog na najboljše lege.
Ključne besede: Slovenske gorice, topoklima, vinogradništvo, sadjarstvo, temperaturni obrat, termalni pas, vremenski tip, absolutna višina, relativna višina, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, pedologija.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1427; Prenosov: 195
Celotno besedilo (9,19 MB)

Opis: Temperaturna inverzija je pojav, pri katerem temperatura z višino pada. Intenziteta in pogostost pojava sta največja v hladni polovici leta in v zgodnjih jutranjih urah. Na območjih razgibanega reliefa je inverzija razvita predvsem v predelih konkavnih reliefnih oblik kot posledica zadrževanja hladnega zraka, ki doteka iz pobočij. Temperaturna inverzija na območju Pohorja se najpogosteje in najintenzivneje pojavlja v zahodnem delu, kjer je Slovenjgraška kotlina. V preostalih delih je prav tako pogosta, le manj izrazita. V času pred vzidom Sonca se največji pozitivni temperaturni gradienti kažejo v plasti zraka na nadmorski višini do 450 metrov. Zgornja meja inverzije se pojavlja na nadmorski višini 800 do 850 metrov. Po vzidu Sonca se zgornja meja zniža za približno 50 metrov; prav tako se zmanjšuje intenzivnost. Tekom dopoldneva in popoldneva je inverzija razpadla in se po 20. uri ponovno formirala. Primerjava severne in južne strani Pohorja je pokazala, da so v najnižji merjeni plasti, tj. med nadmorsko višino 350 do 550 metrov, pozitivni temperaturni gradienti na severni strani nekoliko večji. Najpogosteje se pojavljajo gradienti med 0 in 0.5 °C/100 m, medtem ko tisti nad 5 °C/100 m nastopijo le malokrat. Temperaturna inverzija je najbolj izrazita v anticiklonalnem vremenskem tipu. Izkazalo se je, da se v teh situacijah najvišje temperature pojavljajo na nadmorski višini med 750 in 850 metrov. V ciklonalnem in advektivnem vremenskem tipu je inverzija slabo razvita ali pa se ne pojavlja. Intenziteta inverzije se je od decembra proti aprilu zmanjševala.
Ključne besede: Temperaturna inverzija, temperaturni gradient, Pohorje, vremenski tip, temperaturne razlike, veter, oblačnost.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2014; Ogledov: 2805; Prenosov: 274
Celotno besedilo (4,46 MB)