Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zmanjšanje vse večjih negativnih vplivov motornega prometa je pomemben element politik različnih sektorjev, še zlasti prometnega, okoljskega in zdravstvenega. Novi poudarki prometnih in sorodnih politik so privedli do preobrazbe strateške načrtovalske prakse prometa, ki jo v večjem delu Evrope, pa tudi v nekaterih delih sveta, pomeni celostno prometno načrtovanje. Eno njegovih pomembnejših strateških vodil je umirjanje prometa, ki prav tako doživlja preobrazbo tako načrtovalskega pristopa kot uporabljanih intervencij. Disertacija se osredotoča na razvoj teorije in prakse celostnega umirjanja prometa. V načrtovalskem smislu ga umešča v sistem celostnega prometnega načrtovanja. V eksperimentalnem smislu potrdi vpliv celostnega umirjanja prometa na aktivno mobilnost, kakovost bivalnega okolja in prometno varnost ter s tem na potovalne navade. Še najbolj pa disertacija prispeva v metodološkem smislu z razvojem nove metodologije celostnega umirjanja prometa ter v njenem okviru prilagojene matrike povezav in prostorov. Rezultati disertacije uveljavljajo vlogo celostnega umirjanja prometa kot enega ključnih elementov celostnega prometnega načrtovanja ter potrjujejo njegovo učinkovitost pri spreminjanju potovalnih navad v bolj trajnostne.
Ključne besede: celostno prometno načrtovanje, celostno umirjanje prometa, matrika povezav in prostorov, aktivna mobilnost, kakovost bivalnega okolja, prometna varnost, potovalne navade, spremljanje, vrednotenje
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 242; Prenosov: 58
Celotno besedilo (8,95 MB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo temo vrednotenja podjetij na osnovi tržnih multiplikatorjev. Tržni multiplikator je relativni kazalnik vrednosti, ki nam pomaga razumeti kakšna je trenutna vrednost podjetja oziroma naložbe, v primerjavi s podobnimi podjetji na trgu. Poznamo več vrst tržnih multiplikatorjev, med katerimi obravnavamo multiplikator P/E, multiplikator EV/EBITDA, multiplikator EV/EBIT, multiplikator P/B, multiplikator P/S in multiplikator EV/S. Vsak ima svoje prednosti in slabosti, vendar skupaj dajo nekakšno dobro oceno precenjenosti oziroma podcenjenosti podjetja. Podjetja za katera ocenjujemo precenjenost oziroma podcenjenost, so podjetja znotraj avtomobilske industrije. Ta podjetja so Mercedes-Benz, BMW, Volkswagen, Ford, General Motors, Tesla, Toyota, Nissan, Honda in Hyundai. Za vsako izmed teh podjetij najprej izračunamo posamezne multiplikatorje za leta od 2018 do 2021. Pri tem lahko ugotovimo, da ima podjetje Tesla najvišje vrednosti vseh multiplikatorjev za vsa leta. Iz tega bi lahko sklepali, da je podjetje močno precenjeno. Multiplikatorji vseh ostalih podjetij se povečini gibljejo nekje v območju zgodovinskih povprečij podjetij v indeksu S&P 500, ali pa so glede na ta zgodovinska povprečja nižji. Torej lahko rečemo, da so vsa ostala podjetja pravilno ocenjena, ali podcenjena. Za tem sledi primerjava multiplikatorjev posameznih podjetij znotraj avtomobilske industrije v letu 2021. Tudi tu ugotovimo, da pri vseh multiplikatorjih izstopa podjetje Tesla, kar je ponovno znak močne precenjenosti. Pri tem moramo biti pozorni, da gre za podjetje s kratko zgodovino, ki se po svojih bistvenih elementih razlikuje od ostalih podjetij. Zaradi tega dejstva smo izračunali povprečne vrednosti multiplikatorjev brez podjetja Tesla. Pri tem smo prišli do rezultata, da so multiplikatorji ostalih podjetij nižji od povprečnih vrednosti multiplikatorjev celotne panoge avtomobilov in tovornjakov. Iz tega lahko sklepamo, da je večina obravnavanih podjetij podcenjenih. Pri tem moramo biti pozorni, da imajo ta podjetja dolgo zgodovino in bi lahko razlog za nižje multiplikatorje iskali v tem, da vlagatelji pričakujejo počasno rast, ali, da rasti v prihodnosti sploh ne bo.
Ključne besede: tržni multiplikator, avtomobilska podjetja, vrednotenje, primerjava
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 159; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,85 MB)

Opis: Ključni problem investicijskega odločanja je, ali podjetje investicijo sprejme ali ne oziroma kateri projekt sprejme in katerega ne. V magistrskem delu smo želeli predstaviti, kaj vse je treba pripraviti in izračunati pred odločitvijo, ali podjetje določeno investicijo sprejme ali zavrne. Cilj dela je dokazati upravičenost investicijskega projekta s pomočjo teoretičnega pristopa, kjer so pojasnjeni modeli za vrednotenje investicij, in v empiričnem delu prikazati izračune upravičenosti investicije. Managerji se zavedajo, da sta odločanje o investiciji in izbira najustreznejšega projekta ena izmed najzahtevnejših nalog poslovodstva podjetja, kajti ustrezne dolgoročne naložbe zagotavljajo uspešno poslovanje podjetja v prihodnosti, medtem ko neustrezne naložbe lahko pripeljejo podjetje do propada. Če želi podjetje obstati nas trgu, so investicijska vlaganja nujna. Pri odločitvah, ali bo podjetje realiziralo določeno investicijo ali ne, se srečuje s številnimi neznankami in negotovostmi. Zelo pomemben element je ocena, ali je investicija rentabilna ali ne. Zato morajo podjetja opraviti številne analize, da predvidijo vsa tveganja, ki se lahko pojavijo v življenjski dobi investicije. V teoretičnem delu smo predstavili pomen investicij in investicijskega odločanja, pomembnost načrtovanja denarnega toka pri investicijskem odločanju, tveganja, ki se lahko pojavljajo, ter metode, s pomočjo katerih izračunamo, ali je investicijski projekt upravičen. V empiričnem delu smo izračunali donosnost investicije s pomočjo različnih kriterijev vrednotenja, kot so metoda neto sedanje vrednosti, metoda interne stopnje donosnosti, metoda popravljene notranje stopnje donosnosti, doba vračila in rentabilnost naložbe. V prvem koraku smo opredelili, kaj vse je všteto v začetno vrednost investicije. V izračunu stroškov investicije moramo upoštevati stroške nakupa opreme, namestitve, zagona in prevoza, torej vse izdatke in stroške, brez katerih projekt ne more steči. Naslednji korak je ocena denarnih tokov investicije. Tu je treba upoštevati spremenljivke, kot so povečanje stroškov obratnega kapitala, davčne spremembe, stroški amortizacije in seveda višina obresti, ki jih je treba plačati. Zavedamo se, da se nam, ko se odločamo o investiranju, porajajo dvomi, da dogodki in rezultati zaradi nepredvidenih dogodkov ne bodo enaki načrtovanim. Podjetja se srečujejo s splošnim ekonomskim tveganjem gospodarstva zaradi gospodarskih dogodkov, na katere nimajo vpliva. Zmanjšana gospodarska rast iz naslova gospodarskih nihanj se lahko pozna tudi v podjetju v obliki zmanjšanega denarnega toka od posamezne investicije. Podjetja običajno načrtujejo denarni tok posamezne investicije na podlagi začetnih investicijskih izdatkov, načrtovane prodaje, nabave in drugih stroškov. Podjetje se je odločalo, ali sprejme projekt A ali projekt B. Višina stroška obeh projektov je enaka, razlikujeta pa se po načrtovani in ocenjeni projekciji različnih ekonomskih parametrov v življenjski dobi investicije ter po izračunih metod upravičenosti investicije s pomočjo kriterijev neto sedanje vrednosti, interne stopnje donosnosti, popravljene notranje stopnje donosnosti, dobe vračila in rentabilnosti naložbe. Podjetje se je odločilo za realizacijo projekta A. V analizi občutljivosti smo želeli preveriti, kako vplivajo različne spremenljivke na gibanje neto sedanje vrednosti, če se zmanjšajo oziroma povečajo za 10 %. Ugotovili smo, da je projekt A po vseh preverjenih kriterijih sprejemljiv ter vodi v rast podjetja in povečanje lastniškega kapitala.
Ključne besede: investiranje, denarni tok, vrednotenje investicij, statične in dinamične metode, analiza občutljivosti
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 175; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,01 MB)

Opis: Eden izmed ključnih problemov hitrega razvoja inteligentnih rešitev je v tem, kako čim bolj sistematično, avtomatizirano in nadzorovano optimizirati razvojni proces. Željen je čim manjši vpliv hitro vpeljanih sprememb v podatkih ali programski kodi na samo končno rešitev in sledenje vpliva sprememb. Namen magistrskega dela je predvsem vpeljati inženirski pristop ML Ops, ki v veliki meri avtomatizira korake v razvoju programske rešitve, in ga preizkusiti na primeru razvoja inteligentne rešitve za vrednotenje vozil z uporabo strojnega učenja in podatkov s spletnih strani z rabljenimi vozili. Končni rezultati, da je razvojni proces po vpeljavi ML Ops bolj organiziran ter v veliki meri razbremeni sodelujoče na projektu, ne presenečajo, preseneča pa medsebojna kompatibilnost izbranih orodij, ki smo jih izbrali za naš projekt, ter sama pripravljenost na vpeljavo koncepta.
Ključne besede: inteligentna rešitev, vrednotenje vozil, strojno učenje
Objavljeno v DKUM: 07.11.2022; Ogledov: 347; Prenosov: 68
Celotno besedilo (2,38 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je približati bralcem postopek prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika ter institut odpusta obveznosti v osebnem stečaju. Vso premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja predstavlja stečajno maso in je namenjena poplačilu upnikovih terjatev ter stroškov stečajnega postopka. V stečajno maso spadajo tudi nepremičnine, ki so v lasti stečajnega dolžnika in se prodajo po postopkih določenih v zakonu. Postopek prodaje nepremičnine v okviru stečajnega postopka je razdeljen na pet faz, pri čemer vsaka faza pripomore k doseganju temeljnega cilja stečajnega postopka, to je poplačilo upnikove terjatve. V zgodnji fazi je treba oceniti vrednost nepremičnine in presoditi, kateri način prodaje je tisti, ki bo najugodnejši za poplačilo upnikov. Sama prodaja se začne s sklepom sodišča, s katerim tudi določi način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno ter višino varščine. Najpogostejši način prodaje nepremičnin je na javni dražbi in z javnim zbiranjem ponudb. Po končanem postopku prodaje se sklene prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom, po plačilu dogovorjene kupnine pa se nanj prenese lastninska pravica ter ostale premoženjske pravice. Poseben položaj ima zakonec tistega, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja. Ta lahko zahteva delitev skupnega premoženja tako, da v treh mesecih po začetku stečajnega postopka prijavi izločitveno pravico. Če rok zamudi, nastopi fikcija, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Izločitveno pravico je treba ločiti od ločitvene pravice, ki predstavlja pravico do prednostnega poplačila iz premoženja, ki je zavarovano s to pravico. Izločitveni upnik se ne poplača iz stečajne mase, vendar s prijavo take pravice zgolj obvesti stečajnega upravitelja, da določeno premoženje ne spada stečajnemu dolžniku in posledično ne more biti del stečajne mase. Ko stečajno sodišče prizna izločitveno pravico zakonca, izda sklep, s katerim ugotovi priznano izločitveno pravico ter lastninsko pravico izločitvenega upnika na določeni nepremičnini v deležu, ki je enak njegovemu deležu na skupnem premoženju. Fizične osebe podajo predlog za začetek postopka osebnega stečaja z namenom dosega odpusta obveznosti. Naveden institut je namenjen vestnemu in poštnemu dolžniku, ki ne zmore poravnati vseh obveznosti, ki jih ima ob začetku postopka osebnega stečaja ter omogoča vrnitev takih oseb v normalno premoženjsko stanje. Po vložitvi predloga, stečajno sodišče določi preizkusno obdobje, v katerem mora stečajni dolžnik izkazati angažiranost in trud za plačilo upnikov. S pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati terjatve, na katere učinkuje odpust. Stečajni dolžnik lahko tudi zlorabi takšno pravico, zato zakon določa tudi ovire, skladno, s katerimi odpust obveznosti ni mogoč.
Ključne besede: stečajni postopek, osebni stečaj, prodaja nepremičnine, javna dražba, zavezujoče zbiranje ponudb, prodajna pogodba, izločitveni zahtevek, odpust obveznosti, pravno vrednotenje.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 463; Prenosov: 220
Celotno besedilo (745,19 KB)