1. Organizacijska kultura - potrebe organizacij in pričakovanja mladih odraslihTina Kos, 2025, magistrsko delo Opis: Organizacijska kultura igra ključno vlogo pri oblikovanju delovne dinamike, zadovoljstva zaposlenih in dolgoročne uspešnosti podjetij. S prihodom generacij Y in Z se pojavljajo nova pričakovanja glede fleksibilnosti dela, vodenja, vrednot podjetja ter osebnega in kariernega razvoja. Mladi odrasli cenijo socialno pravičnost, vključenost, raznolikost, individualnost in samoizražanje, pri čemer manj sledijo tradicionalnim konvencijam. Razumevanje teh pričakovanj je ključno za privabljanje in zadrževanje talentov.
Raziskava je preučevala dojemanje organizacijske kulture s strani mladih zaposlenih, njihove prioritete ter razkorak med pričakovanji in realnostjo. Uporabljene so bile kvantitativne in kvalitativne metode, vključno z anketami in poglobljenimi intervjuji. Analiza je pokazala, da mladi delovno kulturo pogosto dojemajo kot uravnoteženo, z elementi hibridnih organizacij, ki združujejo hierarhične strukture in fleksibilne prakse. Najbolj cenijo fleksibilnost dela, delo na daljavo, transparentno komunikacijo, inovativnost, vključevanje in enakopravnost, medtem ko vrednote podjetja igrajo manjšo vlogo pri praktičnih odločitvah o zaposlitvi.
Pomembni dejavniki zadovoljstva in motivacije so ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, duševno zdravje, karierni razvoj, stalno učenje ter kakovostni medosebni odnosi. Rezultati kažejo, da organizacijska kultura pomembno vpliva na pripadnost, smiselnost dela in zavzetost zaposlenih. Priporočila za podjetja vključujejo spodbujanje fleksibilnih oblik dela, empatičnega vodenja, transparentne komunikacije in vključujočega ter inovativnega okolja. Sodobna kultura mora biti dinamična, prilagojena tehnološkim spremembam, globalizaciji in raznolikosti delovne sile, kar povečuje angažiranost, produktivnost in dolgoročno zvestobo zaposlenih.
Ključne besede: Organizacijska kultura, mladi odrasli, generacija Y in Z, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost zaposlenih, karierni razvoj, delovno okolje, vrednote podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (3,05 MB) |
2. Vpliv študija v tujini na osebne vrednote študentov na izmenjaviSamira Sijarić, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje vpliv študija v tujini na osebne vrednote študentov, ki sodelujejo v izmenjavnih programih. Namen dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način bivanje v drugi državi vpliva na spremembo stališč, prioritet in identitete študentov. Poseben poudarek je namenjen dejavnikom, kot so dolžina trajanja izmenjave, kulturne razlike med državami, osebnostne značilnosti študentov ter njihova prejšnja mednarodna izkušnja. V teoretičnem delu je pojasnjen pojem osebnih vrednot, njihov razvoj ter vloga družbenega in kulturnega okolja pri njihovem oblikovanju. Empirični del obsega raziskavo, izvedeno med študenti pred in po izmenjavi, kjer so bile analizirane spremembe v njihovih vrednotah in stališčih. Rezultati kažejo, da študij v tujini prispeva k večji odprtosti, strpnosti, samostojnosti in samozavesti študentov, hkrati pa prinaša tudi izzive, med katerimi izstopata kulturni in povratni kulturni šok. Zaključuje se, da ima mednarodna mobilnost pomemben transformativni potencial v akademskem, osebnem in družbenem razvoju študentov.
Ključne besede: Študij v tujini, Osebne vrednote, Medkulturna izmenjava, Erasmus+, Prilagajanje študentov
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,04 MB) |
3. Analiza in opredelitev najpomembnejših vrednot ciljnih trgov blagovne znamke Satanovi frociLara Pučko, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati najpomembnejše vrednote ciljnih trgov blagovne znamke Satanovi froci − pripadnikov pank subkulture, pripadnikov metalske subkulture ter umetnikov. Delo se umešča na področje marketinga in psihologije potrošnika. V teoretičnem delu so predstavljeni blagovna znamka, vrednote in subkulture, v empiričnem pa sta uporabljeni metodi sistematičnega pregleda literature in interaktivne ankete. Rezultati kažejo, da pankerje najbolj opredeljujejo enakost, svoboda in avtentičnost, metalce solidarnost, pristnost in svoboda izražanja, umetnike pa empatija, ustvarjalnost in samoizražanje. Sklepno delo podaja priporočila, kako te vrednote nagovarjati s praktičnim vizualnim merchandisingom.
Ključne besede: vrednote, pank, metal, umetniki, vizualni merchandising
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (4,38 MB) |
4. Ujemanje delovnih vrednot generacije z z vrednotami organizacijeDoroteja Kolenko, 2025, magistrsko delo Opis: Delovne vrednote imajo pomembno vlogo pri oblikovanju posameznikovega odnosa do dela, organizacijske kulture in uspešnosti podjetij. Sedaj, ko na trg dela vstopa generacija Z, se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri se njihove vrednote ujemajo z vrednotami organizacij, ki so pogosto oblikovane s strani predhodnih generacij. Generacija Z, ki jo zaznamujejo digitalizacija, globalizacija in hitre družbene spremembe, izpostavlja pomen fleksibilnosti, uravnoteženost med poklicnimi obveznostmi in prostim časom, občutku smiselnosti pri delu ter transparentnemu in etičnemu poslovanju delovanja organizacij. Namen raziskave je proučiti ujemanje delovnih vrednot generacije Z z vrednotami organizacije in ugotoviti, katere podobnosti in razlike obstajajo med njimi. V teoretičnem delu smo opredelili osebne, organizacijske in delovne vrednote, predstavili teorijo organizacij ter koncept ujemanja posameznik-organizacija, ki poudarja skladnost vrednot kot ključni dejavnik zadovoljstva zaposlenih, njihove motivacije in dolgoročne pripadnosti podjetju. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo na podlagi Lyonsovega anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 127 pripadnikov generacije Z in 88 zaposlenih iz izbranega podjetja X. Rezultati so pokazali, da generacija Z največji pomen pripisuje varnosti zaposlitve, primerno urejenemu delovnemu času, možnosti napredovanja in višini plače, medtem ko so se v podjetju kot ključne organizacijske vrednote izkazale odgovornost, poštenost, učinkovitost, strokovnost in pripadnost podjetju. Analiza je potrdila, da med vrednotami generacije Z in vrednotami organizacije obstaja le delno ujemanje, saj so največja razhajanja zaznana pri pričakovanjih glede fleksibilnosti dela ter smisla, ki ga delo prinaša posamezniku. Ugotovitve nakazujejo, da lahko prav ta neskladja povzročijo nezadovoljstvo, nižjo stopnjo zavzetosti ter večjo fluktuacijo mladih zaposlenih. Raziskava tako predstavlja prispevek k razumevanju delovnih vrednot generacije Z in ponuja organizacijam smernice, kako oblikovati delovno okolje, ki bo upoštevalo njihove vrednote, mladim omogočalo osebni in poklicni razvoj ter hkrati zagotavljalo usklajenost z dolgoročnimi cilji organizacije.
Ključne besede: Delovne vrednote, generacija Z, organizacijske vrednote, ujemanje posameznik-organizacija, generacijske razlike.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,50 MB) |
5. Vloga individualnih vrednot in demografskih značilnosti pri etični naravnanosti vedenja odjemalcev.Rok Plesec, 2025, magistrsko delo Opis: Etična potrošnja je vse bolj prisotna v sodobni družbi, odjemalci se ne odločajo več zgolj na podlagi cene, kakovosti ali blagovne znamke, temveč vse pogosteje upoštevajo tudi družbene in okoljske posledice svojih odločitev. Raziskave kažejo, da vse več ljudi podpira pravično trgovino, lokalne proizvajalce, trajnostne izdelke in podjetja z družbeno odgovornim delovanjem. Kljub temu se v praksi pogosto pojavlja razkorak med izraženimi vrednotami in dejanskim vedenjem. Razumevanje psiholoških in demografskih dejavnikov, ki vplivajo na etično vedenje odjemalcev, je zato ključnega pomena za učinkovito spodbujanje trajnostnih in etičnih potrošniških praks. V magistrskem delu smo raziskovali vpliv individualnih vrednot in demografskih značilnosti na etično vedenje odjemalcev. Uporabili smo Schwartzov model vrednot ter prilagojeno različico vprašalnika PVQ-RR (Schwartz et al., 2012b), in izmerili tri vrednotne usmeritve: dobrohotnost, univerzalizem in moč. Etično vedenje odjemalcev je bilo izmerjeno s prevedenim vprašalnikom ECB (Toti in Moulins, 2016), kjer so rezultati nakazali dvo-dimenzijski konstrukta etičnega vedenja odjemalcev, s politično in družbeno-okoljsko dimenzijo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom na priložnostnem vzorcu. Rezultati so pokazali, da sta vrednoti dobrohotnosti in univerzalizma statistično značilno pozitivno povezani z obema dimenzijama etičnega vedenja. Posamezniki, ki višje cenijo ti dve vrednoti, tudi bolj pogosto izražajo etično vedenje. Nasprotno pa se je vrednota moči, pokazala za nepomembno pri razlagi etičnega vedenja, posamezniki z višjo izraženostjo te vrednote niso nujno manj etični odjemalci. Med demografskimi spremenljivkami se je starost izkazala kot pomemben dejavnik – starejši posamezniki so v povprečju izražali višjo stopnjo etičnega vedenja. Prav tako so se ženske izkazale kot statistično bolj etične v obeh dimenzijah vedenja v primerjavi z moškimi. Po drugi strani dohodek ni pokazal statistično značilnega vpliva, kar nakazuje, da etična naravnanost ni nujno odvisna od finančnih zmožnosti, temveč bolj od vrednot, motivacije in osebne naravnanosti. Sklepno lahko ugotovimo, da so individualne vrednote pomemben napovednik etične potrošnje in da bi morali oblikovalci trajnostnih politik ter tržnih strategij upoštevati psihološke značilnosti ciljnih skupin. Etična potrošnja ni zgolj vprašanje zmožnosti, temveč predvsem vprašanje vrednot – v njih pa tiči ključ do preoblikovanja potrošniške kulture v bolj trajnostno in odgovorno smer.
Ključne besede: etična potrošnja, etično potrošništvo, etično vedenje odjemalcev, individualne vrednote, vrzel namera-vedenje
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,03 MB) |
6. Stanje etičnih vrednot poslovodnih računovodij v SlovenijiMaša Janžekovič, 2025, diplomsko delo Opis: Vsak človek tekom svojega osebnega in poslovnega življenja sprejema veliko odločitev, pri katerih pridejo v ospredje njegova načela in vrednote. V tej nalogi želimo predstaviti pomembnost osebnih vrednot poslovodnih računovodij pri opravljanju njihovega poklica. Že res, da morajo pri svojem delu upoštevati načela, ki so zapisana v Mednarodnem kodeksu etike za računovodske strokovnjake, a velikokrat so osebne vrednote tiste, ki prevagajo odločitev v dobro ali slabo smer, kar lahko vidimo v primerih večjih kršitev, ki smo jih omenili.
Diplomsko delo obravnava stanje etičnih vrednot računovodij v Sloveniji, s pomočjo raziskave, izvedene po modelu vrednotenja načel Rokeach Value Survey. Izvedli smo raziskavo, s katero želimo razumeti, katere vrednote so pomembne različnim starostnim skupinam računovodij. V nalogi preverjamo, ali prihaja do razlik med mlajšimi in starejšimi računovodji, saj naj bi mlajšim računovodjem več pomenile vrednote kompetenc, starejšim pa moralne vrednote.
V nalogi smo na podlagi 150 odgovorov in opravljenega Z-testa za ugotavljanje statistično pomembnih razlik ovrgli hipotezo, saj smo ugotovili, da so mlajšim in starejšim računovodjem pomembne enake vrednote, hkrati pa so te vrednote pomembne tudi za doseganje temeljnih načel, ki so pomembna za računovodske strokovnjake.
Ključne besede: Etika, etične vrednote, poslovodni računovodja, temeljna načela, Rokeach Value Survey
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (3,10 MB) |
7. Vpliv občin pri upravljanju naravnih vrednot Pohorja : magistrsko deloNina Andrejč, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bil naš namen odkriti vlogo občin soustanoviteljic (Zreče, Mislinja, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica) in razvojnih institucij (RIC-Slovenska Bistrica, RRA Koroška, RRA Podravje-Maribor, ZRSVN) pri vzpodbujanju trajnostnega razvoja regijskega parka Pohorje, ki priložnostno povezuje družbene člene v lokalnem okolju. S pomočjo kvalitativne raziskave smo analizirali in kritično ovrednotili medobčinsko sodelovanje in sodelovanje razvojnih institucij. Zbiranje informacij je potekalo od 13. 4. do 9. 9. 2024. Z izvedbo devetih intervjujev smo dosegli zasičenost podatkov. Informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo odgovorov intervjuvanih so bile zadostne, da smo pridobili globji pogled na problematiko teme in zasnovali rezultate. Kljub temu, da je regijski park Pohorje v fazi ustanavljanja in je njihovo sodelovanje še v neformalni obliki, se vsi deležniki zavedajo, da je regijski park Pohorje nujno potreben za ohranjanje narave, kulturne krajine in pohorske identitete. Ključne naloge medobčinskega sodelovanja so vzpostavitve omejitev v regijskem parku Pohorje, sprememba zakonodaje in uvedba višjih kazni, vzpostavitev akcijskega načrta in mednarodno projektno sodelovanje. Kljub dolgoletnemu aktivnemu medobčinskemu sodelovanju se ponekod še pojavljajo težave zaradi nepripravljenosti, neodzivnosti in nesodelovanja turističnih ponudnikov, stihijske rabe prostora in zanemarjenje naravnih vrednot, kljub medijskemu opozarjanju in opozorilnim tablam v naravi. V skrbi za naravno okolje smo podali tri predloge, ki bi morali biti v razvojnem načrtu regijskega parka Pohorje, in ti so vzpostavitev regijskega centra, oblikovanje marketinške znamke in vzpostavitev spletne strani regijskega parka Pohorje.
Ključne besede: Regijski park Pohorje, vloga občin in razvojnih institucij, trajnostni razvoj turizma, medobčinsko sodelovanje, naravne vrednote.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (3,66 MB) |
8. Vloga sociokulturnega okolja pri učinkih vzgojnih stilov na izide mladeih: raziskava v izbranih državah jugovzhodne Evrope : raziskava v izbranih državah Jugovzhodne EvropeTina Cupar, 2024, doktorska disertacija Opis: Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.
Ključne besede: vzgojni stili, mladi, Jugovzhodna Evropa, izobraževalni izidi, problematično vedenje, subjektivno blagostanje, zdravje, šolski uspeh, delinkventno vedenje, uporaba drog, sociokulturno okolje, kolektivistična usmerjenost, tradicionalistične vrednote, socioekonomska razvitost
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,69 MB) |
9. Delovne vrednote mladihJaša Žnidaršič, 2024, diplomsko delo Opis: V dinamičnem globalnem okolju, kjer digitalizacija in družbeno-ekonomske spremembe temeljito preoblikujejo trg dela, postajajo delovne vrednote mladih ključen dejavnik pri oblikovanju organizacijskih praks. Generacija Z, ki predstavlja novo delovno silo, vstopa na trg dela z vrednotami, ki se pomembno razlikujejo od vrednot prejšnjih generacij. Te spremembe zahtevajo prilagoditve delodajalcev, zlasti v kontekstu upravljanja človeških virov, delovnih pogojev in organizacijske kulture.
Raziskava, ki je bila izvedena v Sloveniji, Združenih državah Amerike in Indiji, je razkrila, da mladi v Sloveniji največjo pozornost namenjajo ekstrinzičnim vrednotam, kot so varnost zaposlitve, ustrezno plačilo in ravnotežje med delom ter prostim časom. Poleg teh vrednot so za mlade ključne tudi priložnosti za osebni in profesionalni razvoj. Socialne vrednote, kot so odnosi na delovnem mestu, ter prestižne vrednote, kot so status in vpliv, so ocenjene kot manj pomembne. Mednarodna primerjava z mladimi iz ZDA in Indije je tako razkrila pomembne kulturne razlike; ameriška mladina postavlja v ospredje osebni uspeh in karierni napredek, medtem ko indijska mladina večjo težo pripisuje socialni stabilnosti in varnosti zaposlitve.
Naša diplomska naloga tako analizira, kako se morajo organizacije prilagoditi pričakovanjem Generacije Z, da bi učinkovito privabile in obdržale te mlade talente, saj spremembe v vrednotah zaposlenih narekujejo nujnost preoblikovanja delovnih praks, kar vključuje zagotavljanje večje fleksibilnosti, priložnosti za razvoj in ustreznih delovnih pogojev. Prav tako pa ponuja poglobljen vpogled v trende, ki bodo oblikovali prihodnje delovno okolje, in navaja priporočila za organizacije, ki si želijo ohraniti konkurenčno prednost s pristopom, ki vključuje nove generacije zaposlenih.
Ključne besede: delovne vrednote, generacija Z, vedenje mladih, mladi odrasli
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 142
Celotno besedilo (2,06 MB) |
10. Vpliv kulture, etike in verodostojnosti na uspešnost podjetja Elektro Maribor d.d.Tjaša Smogavc, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo vpliv kulture, etike in verodostojnosti na uspešnost izbranega podjetja Elektro Maribor d. d., ki se ukvarja z distribucijo električne energije. Dejavniki, ki smo jih preučili, so temeljne vrednote podjetja, tip kulture in tip klime podjetja, moč kulture ter neformalni in formalni dejavniki uveljavljanja verodostojnosti. Vpliv dejavnikov na uspešnost podjetja smo analizirali pomočjo izbranih ekonomskih in neekonomskih kazalnikov uspešnosti.
Ključne besede: kultura, verodostojnost, etika, vrednote, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 66
Celotno besedilo (3,98 MB) |
