| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 223
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Boks in moralna vzgoja : magistrsko delo
Timotej Pučko, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali vadba boksa in trener boksa vplivata na moralo in moralne vrednote, ter ugotoviti pomembnost vloge boksa v kulturni in družbeni zgodovini starega veka in sodobne zgodovine. Metodologija je sestavljena iz teoretičnega raziskovanja, analize pisnih virov in kvantitativne raziskave s tremi vprašalniki: vprašalnik o boksu, YSVQ-2 (Lee idr., 2008) in MCT (Lind, 2014). Za statistično analizo podatkov smo uporabili program SPSS. V raziskavi je sodelovalo 104 boksarjev in boksark iz osmih slovenskih boksarskih klubov. Spoznali smo, da je boks imel in ima pomembno vlogo v kulturni in družbeni zgodovini. Niti starost, čas treniranja in pogostost treniranja boksa na teden ne vplivajo na moralno kompetentnost in moralne vrednote boksarjev. Udeleženci so poročali o pozitivni spremembi v moralnem vedenju in presojanju po začetku treniranju boksa ter večina (62,6 %) jih spada v skupino z nizko moralno kompetentnostjo, medtem ko 16,2 % boksarjev izkazuje visoko moralno kompetentnost. Najpomembnejši lastnosti in posledici vadbe boksa sta disciplina in samonadzor, ki sta temelja moralne vzgoje. Avtoriteta, vzgled in prenos vrednot ter moralno vzdušje so pomembna sredstva boksarskega trenerja za moralno vzgojo.
Ključne besede: boks, morala, moralna vzgoja, moralne vrednote, moralna kompetentnost
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

2.
Vrednote v javnem sektorju
Barbara Tiselj, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: državna uprava, javna uprava, vrednote, morala, etika
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (254,52 KB)

3.
Digitalizacija kulturne dediščine na primeru UNESCO vrednot v EU
Nejc Pozvek, Urška Starc Peceny, Boštjan Brumen, Maja Turnšek, Tjaša Alegro, Katja Kokot, Matevž Straus, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Raziskava v okviru projekta Turizem 4.0 je bila izvedena s ciljem ustvariti boljši pregled nad evropskim ekosistemom na področju digitalizacije kulturne dediščine % skozi prizmo razvoja turizma. Zanimalo nas je, kdo so ključni akterji, kakšni so odnosi med njimi in kakšni trendi na področju digitalizacije kulturne dediščine z namenom razvoja turizma; vse skupaj tudi skozi prizmo odziva na pandemijo korona virusa, kar je hkrati pred-stavljalo aktualizacijo raziskave glede na razmere, ob enem pa tudi ključno omejitev zaradi relativno slabega odziva. Ugotovljeno je bilo, da večina lokacij UNESCO vrednot uporablja tehnološko relativno manj zahtevne rešitve, katerih ni nadgrajevala v času pandemije; več pozornosti je bilo v tem času s strani upravljavcev izbrane dediščine namenjene inovativnim spletnim rešitvam. Te so bile ustvarjene tako s pomočjo specializiranih IT podjetij in strokovnjakov (tudi iz kreativnih in kulturnih industrij) kot brezplačnih/nizkocenovnih spletnih rešitev za podporo produktom, financirane iz raznolikih (v največji meri javnih) virov in ponujene v uporabo med pandemijo večinoma brezplačno. Delež spletnih obiskovalcev UNESCO vrednot se je v povprečju le minimalno povečal, bistveno pa je upadel na lokacijah samih. Izstopa potreba (in želja) po več sredstvih, znanja in povezovanja na področju digitalizacije dediščinskih vsebin.
Ključne besede: kulturna dediščina, digitalizacija, UNESCO, vrednote, tehnologija, turizem
Objavljeno v DKUM: 24.01.2024; Ogledov: 154; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (24,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pravna načela in njihov pomen v pravu EU : magistrsko delo
Adrian Motoh Halitaj, 2024, magistrsko delo

Opis: Pravna načela predstavljajo temelje EU, saj zagotavljajo trden okvir, ki ureja njene institucije, države članice in državljane ter so njen najpomembnejši pravni vir. Njihova vloga se odraža skozi poenotenje zakonodaje, zapolnjevanje vrzeli ter dajanje teži in legitimnosti pravnemu redu EU kot celoti ter so ključnega pomena za delovanje EU. Njihov pomen je v pravnem redu EU že dolgo časa nedvomen, pri usmerjanju uporabe ter razlage pravil evropskega prava pa neizogiben. Uresničevanje pravnih načel poteka z uporabo prava, predvsem s sodno prakso Sodišča EU. EU se opira na sklop pravnih načel, da bi zagotovila doslednost, pravičnost in varstvo temeljnih pravic v državah članicah. Ko postanejo regulirani pojavi kompleksnejši, načela pogosto zagotavljajo večjo doslednost kot pravila, saj lahko ponavljajoče prizadevanje za natančnost v posameznih pravilih povečuje nenatančnost kompleksnega sistema pravil. Doslednost na kompleksnih področjih je tako možno bolje uresničiti z ustrezno kombinacijo pravil in načel kot pa samo z uporabo načel. Eden od razlogov za to, da ima pravo EU toliko splošnih načel in da imajo ta načela tako pomembno vlogo, je, da Pogodbe v številnih točkah določajo le zelo omejen in odprt okvir. Kot bomo videli, je bil ta omejen okvir osredotočen predvsem na gospodarsko povezovanje, manj pa na druga pravna vprašanja, kot so temeljne pravice. Zato je bila pogosto naloga Sodišča EU, da dopolni splošni okvir, po potrebi zagotovi varstvo in na splošno vdihne življenje samim temeljem Pogodb. Načela so temeljni gradniki, ki zagotavljajo usklajenost ter integriteto pravnega reda EU ter prispevajo k celovitosti in funkcionalnosti pravnega sistema EU. Pravna načela prispevajo k postopkovni pravičnosti pri odločanju v EU. Prispevek te magistrske naloge se kaže v tem, da temeljito in podrobno predstavi pravna načela ter njihov pomen najprej skozi zgodovinski razvoj načel ter nato v luči njihove vloge in funkcije v pravnem redu EU in v njihovem odnosu do načel mednarodnega prava. Pravna načela so predstavljena sistematično ter celovito.
Ključne besede: Načela, splošna načela, temeljna načela, vrednote Unije, temeljne pravice, demokratičnost in legitimnost, ustavne tradicije držav članic.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 1606; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (834,27 KB)

5.
Pomen prenosa vrednot med generacijami
Mihaela Kežman, Jana Goriup, Mitja Gorenak, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Demografske spremembe vplivajo tudi na sodobno družino. Ta se namreč spreminja. Medgeneracijsko sodelovanje kot del skupnega bivanja ni več samoumevno. Zdi se, da se vrednote družinskega življenja v procesih, ki jih družina doživlja v postmoderni družbi, nekako izgubljajo. Slednje nas je vodilo v raziskovanje, kako se vrednote prenašajo skozi medgeneracijski odnos starih staršev in njihovih vnukov. S tehniko anketnega vprašalnika smo na vzorcu 405 starih staršev v starosti od 65 do vključno 75 let ugotavljali, katere vrednote so obema populacijama pomembne in katere ter v kolikšni meri lahko stari starši prenašajo na svoje vnuke. Uporabljen instrumentarij je bil zasnovan na podlagi Muskove lestvice vrednot (MLV). Na osnovi dobljenih empiričnih podatkov smo ugotovili, da so vrednote, ki so osebno pomembne starim staršem, pomembne tudi za prenos na njihove vnuke. Vera se je izkazala kot najpomembnejša vrednota (vrednost korelacije 0,812),saj jo stari starši, ki jim je ta vrednota pomembna, prenašajo tudi na svoje vnuke. Odkrili smo tudi nekatere razlike glede na spol starih staršev, medtem ko pri večini vrednot, ki smo jih raziskovali, vpliva starosti nismo zaznali. Raziskava je gotovo spodbuda za nadaljnje raziskovanje – posebej v času krize, ko je družina toliko bolj pomembna in vrednote še toliko bolj nujne.
Ključne besede: družina, vrednote, vera, vnuki, stari starši
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 288; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (407,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Analiza zveze med osebnimi vrednotami in osebno davčno kulturo glede na percepcijo davčnega sistema v Sloveniji pri računovodjih in neračunovodjih
Aleksandra Hlastec, 2023, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo kakšna je zveza med posameznikovimi osebnimi vrednotami in njihovo osebno davčno kulturo. Razumevanje posameznikovega odnosa do davčnega sistema, do etičnosti davčnega utajevanja in posameznikovega davčno skladnega vedenja postaja vse pomembnejše. To potrjuje tudi raziskava OECD o svetovnih vrednot WVS, ki je izpostavila globlji pomen razumevanja davkoplačevalcev in njihovega odnosa do davkov, davčnega sistema, davčne skladnosti in davčnega utajevanja. Po mnenju OECD-ja (2019) je kratkoročno izboljšanje davčne morale mogoče doseči z vedenjskimi ekonomskimi pristopi, medtem ko je dolgoročno potrebnih več strukturnih sprememb za izgradnjo zaupanja in legitimnosti med davkoplačevalci. Temeljni cilj doktorske disertacije je, preveriti osnovno tezo doktorske disertacije «Osebne vrednote davčnih zavezancev – računovodjev in neračunovodjev – so povezane z njihovo osebno davčno kulturo.« Da bi temeljni cilj dosegli, smo si zastavili več raziskovalnih ciljev. Raziskovalni cilji teoretičnega dela doktorske disertacije je bili pregled in proučitev dosedanjih raziskav na področju davčne kulture in njenih gradnikov, oblikovanje izvirne definicije osebne davčne kulture na nivoju posameznika, kar predstavlja izviren in pomemben prispevek k znanosti, proučitev skupine osebnih vrednot in na temelju teoretičnih spoznanj oblikovati izviren model za merjenje povezanosti osebnih vrednot in osebne davčne kulture posameznika. Slednjo smo tudi empirično preverili. Zaključki teoretičnega raziskovanja osebnih in davčnih vrednot posameznika na področju davčne utaje, davčne skladnosti in davčnega sistema so sledeči. Pri proučevanju gradnikov osebne davčne kulture smo spoznali, da so študije v preteklosti temeljile večinoma na makroekonomskem proučevanju, dandanes pa vedno bolj raziskujejo na mikroravni in v ospredje je postavljen posameznik, njegova percepcija, odnosi, družbene vrednote, osebne vrednote, njegovo vedenje. V pregledu literature o osebni davčni kulturi in njenih gradnikih smo ugotovili, da je postalo pomembno tudi vprašanje, kaj motivira posameznika za neko dejanje. S tem ko smo v doktorski disertaciji podali pregled dosedanje svetovne literaturi na področju davčne kulture, davčne skladnosti (vedenjske pristop in obravnava davčnih zavezancev v davčnem sistemu), davčne utaje in davčnega sistema smo ugotovili, da medsebojne povezave med osebnimi vrednotami in gradniki osebne davčne kulture ni proučeval še nihče. Teoretična izhodišča so bila podlaga za oblikovanje izvirnega modela, s pomočjo katerega smo nadalje analizirali zvezo med osebnimi vrednotami in osebno davčno kulturo glede na percepcijo pravičnosti davčnega sistema v Sloveniji pri davčnih zavezancih - računovodjih in neračunovodjih. Raziskavo smo izvedli s pomočjo oblikovanega vprašalnika, pri tem smo za merjenje davčne utaje, davčne skladnosti, davčnega sistema in osebnih vrednot izhajali iz obstoječih merskih instrumentov, katere smo za potrebe doktorske disertacije prilagodili. S tem smo povečali zanesljivost merskega instrumenta, ki smo ga preverjali s Cronbachovim koeficientom alfa. V raziskavi smo uporabili neslučajen vzorec, saj smo vzorčili po principu metode progresivnega podvajanja oziroma snežne kepe. To metodo smo uporabili v naši raziskavi na vzorcu računovodij in neračunovodij. V vzorec je bilo zajetih 202 davčnih zavezancev iz Republike Slovenije. Zajeli smo vse statistične regije na območju in tako povečali razpršenost vzorca. Znotraj skupine davčnih zavezancev smo se omejili na specifične skupine posameznikov po poklici, računovodje in neračunovodje. Oblikovan izvirni model, meri povezanost med skupinami osebnih vrednot (samoizboljšanje, samotranscendenca, odprtost za spremembe in konzervativnost) na eni strani in osebno davčno kulturo posameznika na drugo strani. V model smo vključili tudi moderatorsko spremenljivko posameznikovo percepcijo pravičnosti davčnega sistema. Gre za prvo tako raziskavo pri nas.
Ključne besede: osebna davčna kultura, osebne vrednote, davčni sistem, Slovenija, (ne)računovodje
Objavljeno v DKUM: 29.11.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

7.
Postopek vključevanja Severne Makedonije v Evropsko unijo in implementaciji pravil računovodenja v nacionalno pravo
Petar Brdaroski, 2023, diplomsko delo

Opis: Severna Makedonija je neobalna država na Zahodnem Balkanu. Od svoje osamosvojitve leta 1991 je Severna Makedonija izkazala nenehno predanost zasledovanju politične stabilnosti, gospodarskih reformah in evropske vrednote, ki jih sama po sebi ima in spoštuje. Ker je sorazmerno majhna evropska država v razvoju, ima najboljše možnosti za rast in stabilizacijo v Evropski uniji. Toda je država kandidatka od leta 2005, s čimer je del enega najdaljših evropskih integracijskih maratonov v zgodovini Evropske unije. Evropska Unija, kot najboljša evropska spodbujevalka miru in blaginje, ima instrumente, s katerimi spodbuja evropske države k močnemu povezovanju, prizadevanju za skupne cilje, hkrati pa promovira ohranjanje različnih kultur in načinov življenja. Postopek vključevanja novih držav članic se je zaradi dosedanjih izkušenj Unije bistveno spremenil, zato je pomembno, da države, ki si želijo vstopa v EU, razumejo, zakaj in kako se spreminja ter kako bo to vplivalo nanje.
Ključne besede: Evropska unija, Severna Makedonija, evro-integracija, implementacija, vrednote, računovodska pravila
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 283; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
Razumevanje moralnih vrednot v osnovni šoli
Alenka Žarn, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali razumevanje in dojemanje moralnih vrednot pri učencih. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako učenci razumejo in dojemajo strpnost, resnicoljubnost, potrpežljivost in odgovornost. Pri tem nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v dojemanju in razumevanju vrednot med učenci tretjega in šestega razreda. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej razložili definicijo pojma »vrednota« ter zapisali lastnosti vrednot. Predstavili smo otrokov moralni razvoj skozi starostna obdobja. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na razvoj; to so družina, šola, vrstniki in mediji. Vsi imajo pomembno vlogo tako pri otrokovem moralnem razvoju kot tudi pri razvoju vrednot. Podrobneje smo opisali vrednote, ki smo jih proučevali pri učencih. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kako otroci razumejo in dojemajo določene vrednote (strpnost, resnicoljubnost, potrpežljivost, odgovornost). Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev iz osnovne šole Leskovec pri Krškem in je zajemala 49 učencev tretjega ter 51 učencev šestega razreda. Prišli smo do ugotovitev, da med učenci tretjega in šestega razreda ne obstajajo večje razlike v razumevanju in dojemanju naštetih vrednot. Pri šestošolcih se v določenih primerih pojavi bolj natančna razlaga izbranih pojmov. Najslabše razumljena vrednota je bila strpnost, ki jo je večina učencev napačno interpretirala. Učenci so si pri razlaganju vrednot pomagali z lastnimi moralnimi in osebnimi izkušnjami. Rezultate smo uredili s pomočjo programa SPSS in jih predstavili v tabelah.
Ključne besede: vrednote, moralni razvoj, družina, strpnost, resnicoljubnost, potrpežljivost, odgovornost
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 340; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
Vrednote mladih v razmerju do duhovnosti in tradicionalne religioznosti: analiza v desetih državah jugovzhodne Evrope : analiza v desetih državah jugovzhodne Evrope
Paulina Napast, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti značilne vrednote mladih glede na njihovo stopnjo tradicionalne religioznosti in duhovne usmerjenosti, v desetih državah jugovzhodne Evrope. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metode sekundarne analize podatkov z uporabo programa SPSS. Uporabili smo podatke iz raziskave FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019, ki je bila izvedena na reprezentativnih vzorcih mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope. Rezultati analiz kažejo, da sta duhovnost in religioznost na videz zelo podobni zadevi, vendar s seboj prinašata zelo različne vrednote in prepričanja mladih. Mladi, ki so bolj religiozni, imajo bolj izražene t. i. »tradicionalne vrednote«, ki se nanašajo na ohranjanje tradicije, preteklih navad in prepričanj. Te vrednote so vrednote družine, partnerske zvestobe, nacionalizem, avtoritarnost in vrednote moči in dosežka. V nasprotju s preteklimi raziskavami smo ugotovili, da je tudi vrednota avtonomije posameznika bolj prisotna pri bolj religioznih mladih, prav tako to velja tudi za vrednoti izobraževanja in zdravja, ki sicer naraščata tako s stopnjo religioznosti kot tudi s stopnjo duhovnosti, vendar sta močneje izraženi pri bolj religioznih mladih. Nasprotno pa so bolj duhovno usmerjeni mladi dovzetnejši za vrednote, ki se odmikajo od tradicije in sovpadajo s procesi modernizacije. Te se po naših ugotovitvah nanašajo predvsem na višjo toleranco do splava in istospolne usmerjenosti ter na vrednote politične aktivnosti.
Ključne besede: Vrednote, mladi, duhovnost, tradicionalna religioznost, jugovzhodna Evropa
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 424; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (644,51 KB)

10.
Generacijske razlike v načinu vodenja zaposlenih
Dmitrij Klevec, 2023, diplomsko delo

Opis: V vsakem podjetju se vodstvo sooča z veliko različnimi izzivi. Eden izmed pomembnejših izzivov katerega mora podjetje rešiti oziroma razumeti je kako zagotoviti primerno delovno okolje za svoje zaposlene. Prvič v zgodovini se v enem podjetju prepleta več različnih zaposlenih, ki so se rodili in odraščali v zelo različnih generacijah. Vsaka od teh generacij ima zelo specifične karakteristike, katere ti zaposleni odražajo. Vodstvo postopoma ugotavlja da ne more voditi celotno podjetje na enak način, ampak da mora prilagoditi delovni proces. Obstaja veliko razlik med potrebami zaposlenih ki lahko vplivajo na delovni proces. Te razlike so lahko vloga v podjetju, njihova osebnost, osebne okoliščine, varnost zaposlitve, plača in ugodnosti ter ravnovesje med delom in prostim časom. Veliko je generacijskih razlik na delovnem mestu, od razlik v mišljenju, prepričanju in načinu dela. Generacija je skupina posameznikov v določenem starostnem obdobju s podobnimi idejami, stališči in vrednotami. Trenutno smo tako v situaciji , ko imamo znotraj delovnega okolja veliko različnih generacij. Vsaka generacija na mizo prinese svoj nabor talentov, prepričanj in sposobnosti, in če se združijo lahko zelo pozitivno vplivajo na uspešnost podjetja. Starejši zaposleni imajo veliko znanja o medosebnih interakcijah, storitvah za stranke in podobno. Mlajši zaposleni lahko prenesejo znanje o poznavanju tehnologije in veščine digitalnega sodelovanja na starejše člane organizacije, imajo pa tudi tisto potrebno ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, ki koristi duševnemu zdravju vseh. Delovna sila, ki jo sestavljajo ljudje vseh generacij, se lahko uči od najboljših delovnih navad drug drugega, rezultat pa je dobro zaokrožena in prilagodljiva delovna sila. V podjetjih lahko najdeno vsaj 4 generacije zaposlenih, Baby boomerji, Generacija X, Y in Z. Prednosti da zaposlujemo več generacij skupaj je veliko, nekaj izmed teh so lahko da omogoča inovativnost in reševanje problemov in povečuje produktivnost. Za inovacije in razvoj novih idej je potrebna raznolika kombinacija izkušenj, perspektiv in ozadij. Podjetje ima korist če lahko uporabi vse sposobnosti vsake starostne skupine. Na primer, delovna etika starejše generacije je dobro dokumentirana; prikazovanje te lastnosti mlajši generaciji lahko bistveno vpliva na kakovost izdelka in storitve za stranke. Sprejemanje tehnoloških inovacij s strani mlajše generacije pa se lahko izkoristi za krepitev spretnosti starejše generacije. Zaposleni si v osnovi želijo iste stvari, ne glede na to, katero generacijo predstavljajo. Tako imenovana generacijska razlika na delovnem mestu je v veliki meri posledica napačne komunikacije in nerazumevanja, ki ju spodbujata pogosta negotovost in želja po vplivu. Uspešno vodenje zaposlenih ki pripadajo različnim generacijami je pravzaprav lahko preprosto, če vložimo več časa v razvoj naših vodstvenih spodobnosti, komunikacije in opažanj.
Ključne besede: Podjetje, vodenje, management, zaposleni, generacije, vrednote, motiviranje, spremembe, razvoj, prepletanje.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 358; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 3.96 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici