| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 121
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
43.
44.
45.
Organizacija privatnega bančništva v NLB d.d.
Miha Trojner, 2009, diplomsko delo

Opis: Privatno bančništvo je področje bančništva, katero se v Sloveniji šele razvija. Vendar se njegova raba sunkovito povečuje. Vse več je tako imenovanih bogatih ljudi, ki zaradi svojih obveznosti tako ali drugače ne morejo skrbeti za svoja sredstva, bodisi nimajo časa bodisi ne znanja za to, da bi lahko lastna sredstva pametno, preudarno ter skrbno nalagali v določene delnice, sklade, vrednostne papirje in drugo. Zatorej je smiselno in pomembno, da posameznik, ki kot rečeno nima ne znanja ne časa
Ključne besede: bančništvo, privatno bančništvo, delnice, vrednostni papirji, naložbe v depozite, organizacija, organizacijske strukture.
Objavljeno: 06.02.2009; Ogledov: 1169; Prenosov: 2

46.
HIPOTEKARNI TRG ZDA V LUČI KRIZE
Simon Olup, 2009, diplomsko delo

Opis: 7 Povzetek Na ameriškem hipotekarnem trgu igra listinjenje pomembno vlogo. Finančne institucije s pomočjo tega postopka najrazličnejše terjatve, med drugim tudi hipoteke, zapakirajo v posebne pakete terjatev. Nato na podlagi teh terjatev izdajo vrednostne papirje, ki jih prodajo investitorjem na trgu. Ti investitorji prihajajo iz vrst investicijskih bank, hedge skladov, pokojninskih skladov, fizičnih oseb itd. Kreditno tveganje se na ta način prenese na investitorje v izvedene vrednostne papirje, hipotekarnim ustanovam pa se omogoči izdajanje novih kreditov. Ko je na trgu zmanjkalo kreditojemalcev, ki ustrezajo pogojem za pridobitev hipotekarnega posojila, so hipotekarne ustanove začele posojati denar tudi drugim, kreditno manj sposobnim strankam. Začela se je era t.i. drugorazrednih hipotekarnih posojil. Sistem je funkcioniral dokler so cene nepremičnin na trgu rasle. Ko so v ZDA po dolgih letih rasti cen nepremičnin, cene le-teh nenadno padle, se je zgodil t.i. domino efekt. Lastniki stanovanjskih hiš niso več odplačevali kreditnih anuitet. Finančne institucije, ki so hipoteke sekuritizirale in vrednostne papirje prodale investitorjem so ostale brez prilivov denarja iz naslova hipotek. Zastavljene nepremičnine so zasegli in jih prodali na trgu. Sčasoma je nepremičninski trg postal preplavljen z nepremičninami, ki so bile na prodaj, kar je generiralo padec njihovih cen. Sekuritizator tako ni mogel poravnati obveznosti do investitorjev, niti ni mogel prodati novih izvedenih vrednostnih papirjev. Investitorji so v paniki množično prodajali vrednostne papirje in tako sprožili padec cen le-teh. Ker so bili ti vrednostni papirji v portfeljih mnogih bank, skladov in drugih finančnih institucij, je njihov padec povzročil velike zdrse številnih borznih indeksov. Tako se je kriza prenesla iz nepremičninskega še na finančni trg.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: hipotekarni trg, listinjenje, izvedeni vrednostni papirji, zadolžnice zavarovane z dolgom, drugorazredna hipotekarna posojila, hipotekarna kriza.
Objavljeno: 16.07.2009; Ogledov: 2116; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (449,61 KB)

47.
UPRAVLJANJE INVESTICIJSKEGA PORTFELJA BANKE
Alma Šljivar, 2009, diplomsko delo

Opis: Ne glede na to, za kakšno vrsto investicij se banka v nekem danem trenutku odloča, je pomembno, da preudarno določi cilje in namen, ki jih želi z investiranjem doseči. Končni cilj vsakega investicijskega portfelja je maksimizirati dobiček ob danem tveganju. Z ohranitvijo kapitala želijo banke kot investitorji ohranjati kupno moč svojih investicij in zato opravljajo nakupe tistih vrednostnih papirjev, kjer je tveganje manjše. Eden pomembnejših ciljev banke je likvidnost, ki je pomembna za opravljanje vseh tekočih plačilnih obveznosti. Da pa bi lahko vse obveznosti izpolnjevala, mora razpolagati z zadostno količino likvidnostnih rezerv. Le-te se lahko na podlagi zahteve centralne banke spreminjajo. Če želi banka oz. njeni strokovnjaki zadolženi za upravljanje investicijskega portfelja, racionalno in optimalno upravljati s portfeljem, morajo poznati značilnosti in vsebino tako dolžniških kot lastniških vrednostnih papirjev, da bi lahko ustrezno presodili kateri instrument znotraj posamezne kategorije lahko za banko v danem trenutku pomeni najboljšo investicijo. Pri investicijah z dolžniškimi vrednostnimi papirji, namenjenih za financiranje raznih projektov, morajo banke jamčiti za izpolnitev svojih obveznosti. Gibanje investicij v vrednostne papirje bo banka vsakoletno na podlagi tržnih trendov razporejala glede na ročnost-kratkoročne ali dolgoročne, glede na valuto-domačo ali tujo in pa glede na njihov namen pridobitve-sredstva, ki so namenjena trgovanju ali prodaji, sredstva, ki jih poseduje do zapadlosti ali pa sredstva, ki so pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.
Ključne besede: Ključne besede: • investicijski portfelj, • banka, • vrednostni papirji, • donosnost, • tveganje.
Objavljeno: 22.02.2010; Ogledov: 1389; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (807,58 KB)

48.
49.
ODZIV VLAGATELJEV VZAJEMNIH SKLADOV NA SVETOVNO FINANČNO KRIZO V SLOVENIJI IN TUJINI
Matjaž Slatinšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev in omogoča enostavno varčevanje v vrednostnih papirjih. Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi čedalje bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. To potrjuje dejstvo, da so se sredstva vzajemnih skladov povečevala vse do leta 2007, ko je svet pretresla svetovna finančna kriza. Vlagatelji po vsem svetu so prodajali svoje naložbe na kapitalskih trgih in s tem povzročili padce tečajev, kar je prizadelo industrijo vzajemnih skladov. Res pa je, da jo je kriza v nekaterih državah prizadela precej manj kot v drugih. Slovenija je bila ena izmed držav, kjer je bila industrija vzajemnih skladov bolj prizadeta. Glavni razlog za to pa je zgodovina vzajemnih skladov, ki je v Sloveniji relativno kratka, v primerjavi z razvitejšimi državami na zahodu. Kratka zgodovina pa je razlog, da imajo slovenski vlagatelji manj izkušen in se pri vlaganju v vzajemne sklade odločajo bolj tvegano kot vlagatelji v tujini. Pričakovali bi, da se bodo vlagatelji iz krize nekaj naučili, vendar pa se, odkar so se padci umirili, spet vzpostavljajo stari vzorci obnašanja. Slovenski vlagatelji še vedno najraje posegajo po najbolj tveganih delniških vzajemnih skladih, ki v primeru padanja tečajev izgubijo največ vrednosti. Torej bo potrebno še nekaj časa, da bodo vlagatelji spoznali, da je pri varčevanju v vzajemnih skladih potrebno dobro razpršiti svoj portfelj.
Ključne besede: Vzajemni sklad, Portfelj, Družba za upravljanje, Vrednostni papirji, Delnice, Finančna kriza
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 1531; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (930,55 KB)

50.
RAZMEJEVANJE MED GOSPODARSKIMI PREKRŠKI IN GOSPODARSKIMI KAZNIVIMI DEJANJI
Mojca Kert, 2010, diplomsko delo

Opis: Kazniva dejanja in prekrški so vrsta kaznivih ravnanj, h katerim nekateri teoretiki štejejo tudi disciplinske prestopke. Razmejujejo se predvsem glede na to, kako škodljivo oziroma nevarno je neko ravnanje za določeno dobrino in glede na stopnjo protipravnosti. Temu primerno bi zakonodajalec moral ustrezno določiti neko ravnanje kot kaznivo dejanje ali pa kot prekršek. Kazniva dejanja v splošnem kot v posebnem delu ureja Kazenski zakonik (KZ-1). Splošne določbe prekrškov ureja Zakon o prekrških (ZP-1), posebne določbe pa so razpršene po posameznih področnih zakonih. Ravno obratno pa je pri postopku, ki je za prekrške urejen v ZP-1, kazenski postopek pa je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP). Gospodarsko kazensko pravo je poseben del kazenskega prava, ki varuje predvsem dobrine iz sfere gospodarstva. V širšem smislu gospodarsko kazensko pravo zajema tudi gospodarske prekrške. Pravila glede gospodarskih kaznivih dejanj in gospodarskih prekrškov ne obstajajo posebej, ampak zanje veljajo splošne določbe za kazniva dejanja in prekrške. Pravne osebe odgovarjajo na podlagi 26. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) za vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, oziroma tista, ki so kot taka določena v 24. členu KZ-1. Odgovarjajo pa tudi za druga, v tem členu določena dejanja, ki pa so navadno storjena v imenu, za račun ali v korist pravne osebe (torej pri opravljanju gospodarske dejavnosti). Odgovornost pravnih oseb za prekrške ima temelj v 13. in 14. členu ZP-1, smiselno pa se zanje uporabljajo določbe ZOPOKD. Sankcije zanje so določene za vsak prekršek posebej v isti določbi, kjer je določen prekršek. Konkretna gospodarska kazniva dejanja so urejena v KZ-1 na enem mestu (v 24. poglavju), medtem ko so gospodarski prekrški razpršeni po posameznih zakonih s področja gospodarstva.
Ključne besede: gospodarsko kazensko pravo, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarski prekršek, vrednostni papirji, notranja informacija, preslepitev kupcev, poslovna skrivnost, davčna zatajitev.
Objavljeno: 14.04.2010; Ogledov: 2719; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (706,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici