SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


111 - 120 / 121
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
111.
DAVČNO - PRAVNI VIDIKI PRI POSLOVANJU Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
Primož Žagar, 2013, diplomsko delo

Opis: Uporaba vrednostnih papirjev je zelo uveljavljena v poslovnem svetu, saj omogočajo učinkvito cirkulacijo premoženjskih pravic, ne da bi prizadeli varnost plačilnega prometa in obenem zagotavljajo delovanje trga kapitala, ter imajo ob tem še funkcijo plačila in kreditiranja. Prav tako omogočajo lažji pretok kapitala in blaga. To pa je razlog, da je pripročljivo poznati tako pravni, kot davčni vidik pri poslovanju z vrednostnimi papirji. V praksi poznamo veliko vrst vrednostnih papirjev, vendar smo se zaradi omejenosti diplomskega seminarja odločili, da predstavimo le splošne značilnosti najpogostejših vrst vrednostnih papirjev in jih zelo splošno opišemo. Na podlagi zakonodaje in druge literature smo tudi zelo splošno predstavili davčni vidik vrednostnih papirjev in posledice za kupca teh papirjev. Podobno smo storili tudi pri pravnem vidiku, kjer smo prav tako zajeli le splošne značilnosti in posledice, ki jih prinese poslovanje z vrednostnimi papirji.
Ključne besede: vrednostni papirji, davčni vidik poslovanja z vrednostnimi papirji, indosament, pravni vidik poslovanja z vrednostnimi papirji, prenos vrednostnih papirjev
Objavljeno: 27.11.2013; Ogledov: 695; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (625,90 KB)

112.
TEHNIKE IN METODE INDIVIDUALNEGA INVESTITORJA
Rok Erjavec, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo sem zasnoval tako, da sem se v prvem delu posvetil opredelitvi samega pojma investiranja. Predstavil sem pojem investiranja, vzroke zanj, glavne razlike med investiranjem in trgovanjem ter jih opredelil z vidika individualnega investitorja/trgovalca. V nadaljevanju sem se dotaknil tudi področja finančne pismenosti in njene pomembnosti pri individualnem trgovanju, prav tako pa nisem pozabil na osebni finančni načrt, ki se lahko od vsakega posameznika precej razlikuje. Vsem finančnim načrtom pa je skupno, da morajo imeti jasno opredeljene finančne cilje, ki jih posameznik zasleduje, prav tako pa morajo biti jasno opredeljeni tudi načini za njihovo doseganje ter uspešno krmarjenje med donosi in tveganji. V nadaljevanju magistrske naloge sem se posvetil vrstam finančnih naložb, ki so nekakšen odraz racionalnosti v gospodarjenju s finančnimi prihranki. Čeprav se vsako leto pojavljajo neke nove oblike finančnih naložb, sem se sam posvetil le najzanimivejšim iz vidika dostopnosti malemu oziroma individualnemu vlagatelju. Podrobneje sem opisal bančne vloge, obveznice, delnice, investicijske sklade in naložbena življenjska zavarovanje, prav tako pa sem se dotaknil tudi bolj tveganega področja, trgovanja z valutami. Glede na odnos do tveganja in glede na svoje investitorske/trgovalne sposobnosti se bo vsak posameznik odločil, kolikšen odstotek svojega portfelja bo namenil posamezni finančni naložbi. Nekateri se bodo bolj posvetili delnicam in valutam, medtem ko bodo drugi svoja sredstva raje vložili v razne sklade in obveznice. Sledil je prikaz metod in modelov za ocenjevanje vrednosti podjetij. Odločil sem se za predstavitev na sredstvih (metoda čiste sedanje vrednosti, metoda presežnih donosov), na donosih (metoda diskontiranja, metoda kapitalizacije) in na tržnih primerjavah temelječih metod (metoda primerljivih podjetij uvrščenih na borzi, metoda primerljivih kupoprodaj podjetij). Te metode nam dajo dober vpogled v dejansko poslovanje podjetij, prav tako pa nam prikažejo njihovo realno vrednost na trgu, kar nam lahko zelo olajša odločitev o nakupu ali nenakupu določene delnice, obveznice ali sklada. V obsežni drugi točki magistrske naloge sem se posvetil tudi načinom pridobivanja informacij individualnega investitorja. Predstavil sem različne načine pridobivanja informacij preko raznih plačljivih in neplačljivih spletnih strani, za katerimi večkrat stojijo večja investicijska podjetja, dotaknil pa sem se tudi zanimivega področja spremljanja raznih blogov, kjer borzni guruji predstavljajo svoje vizije, poglede in tehnike. Področje pridobivanja informacij je zelo pomembno, saj bomo lahko le s pravočasnimi in verodostojnimi informacijami pri našem trgovanju dolgoročno uspešni. Za individualnega investitorja je priporočljivo, da zna sam opraviti temeljno in tehnično analizo vrednostnih papirjev, saj se bo na podlagi pridobljenih informacij lažje odločil o smotrnosti posamezne naložbe. Naslednje poglavje sem posvetil predstavitvi in primerjavi posameznih trgovalnih platform, ki so v zadnjem obdobju vse bolj razširjene in priljubljene. Predstavil sem tiste trgovalne platforme, ki se mi zdijo varne in enostavne za uporabo in sem jih že tudi sam preizkusil. Te so: TradePort, plus500 in eToro. Drugo točko magistrske naloge sem zaključil s predstavitvijo različnih tipov grafov, ki so nam lahko v veliko pomoč pri trgovanju, saj nam prikažejo gibanje tečajev v preteklosti in nam tako posledično pomagajo predvideti tudi gibanje tečajev v prihodnje. Sledila je še primerjava tehnične in temeljne analize ter prikaz njune uporabnosti iz vidika individualnega investitorja. V tretji točki, s katero sem sklenil prvi del magistrske naloge, sem se posvetil psihološkim dejavnikom odločanja vlagateljev. Investitorji navadno težimo k doseganju nadpovprečnih donosov, kar lahko privede do neracionalnega vedenja, zato je še toliko bolj pomembno, da znamo opravljati s tveganjem in se zavedamo raznih pasti investiranja, kot so premajhna razprši
Ključne besede: investiranje, individualni investitor, finančne naložbe, vrednostni papirji, temeljna analiza, tehnična analiza, trgovalne platforme, grafi, psihološki dejavniki odločanja, trgovalne tehnike in metode, delnica, valutni tečaj, borzni indeks, tveganje, trgovalne strategije.
Objavljeno: 14.01.2014; Ogledov: 782; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (7,29 MB)

113.
PRODAJA NA KRATKO KOT EDEN IZMED NAČINOV TRGOVANJA Z DELNICAMI
Ambrož Brezovar, 2014, diplomsko delo

Opis: Delnica je vrednostni papir, s katerim je mogoče trgovati na različne načine. Manj poznan način trgovanja, predvsem v Sloveniji, je trgovanje z delnicami na kratko (ang. short selling). V diplomskem delu je najprej predstavljen pojem delnice, nato vrste delnic in način trgovanja z njimi. Glavna tema diplomske naloge je prodaja delnic na kratko. Obravnavan je pojem prodaje na kratko ter razvoj tega instituta skozi čas. Nato je podrobno pojasnjen potek prodaje na kratko in vpliv prodaje na kratko na finančne trge. Opravljena je tudi primerjava z osnovnim načinom trgovanja z delnicami (ang. going long). Za lažje razumevanje je short selling z delnicami predstavljan še na primeru. V nalogi so opredeljena tudi pravna razmerja pri prodaji na kratko, vpliv prodaje na kratko na korporacijske pravice delničarjev in vpliv razdelitve ter združitve »shortanih« delnic na prodajalca na kratko. Naloga predstavlja tudi pravno ureditev prodaje na kratko v Evropski uniji, Avstraliji in v Sloveniji. Pravna ureditev prodaje na kratko v Sloveniji je predstavljena kot de lege lata in de lege ferenda.
Ključne besede: Prodaja na kratko, delnice, vrednostni papirji, finančni instrumenti, finančni trgi, borza vrednostnih papirjev, pravna razmerja, korporacijske pravice, razdelitev in združitev delnice, pravna ureditev, Evropska unija, Avstralija, Slovenija.
Objavljeno: 07.05.2014; Ogledov: 1337; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1008,20 KB)

114.
ANALIZA PREDNOSTI IN TVEGANJ SAMOSTOJNEGA TRGOVANJA V PRIMERJAVI Z VLAGANJEM V INVESTICIJSKE SKLADE
Niket Gönc, 2014, diplomsko delo

Opis: Posamezniki trgujejo in varčujejo z različnimi nameni. Lahko gre za varčevanje za starost, ustvarjanje dodatnega dohodka ob redni zaposlitvi, za trgovanje kot glavni vir dohodka ali kaj drugega. Trgovanje poteka na več načinov, ki so lahko posredni ali neposredni. Pri sprejemanju odločitve o načinu posamezniki upoštevajo svoje izkušnje, znanja, čas in naklonjenost k prevzemanju tveganja. Delo diplomskega seminarja analizira prednosti in tveganja samostojnega trgovanja v primerjavi z vlaganjem v investicijske sklade. Pri trgovanju z delnicami, obveznicami, izvedenimi finančnimi instrumenti, valutami in ostalimi vrednostnimi papirji se vedno srečamo z različnimi tveganji. Le-ta predstavljajo negotov donos naše naložbe, saj smo praviloma nezmožni s popolno gotovostjo napovedati dogodkov v prihodnosti. V delu so predstavljena možna tveganja, s katerimi se srečujemo pri trgovanju in obvladovanje katerih je ključnega pomena za uspešno trgovanje. Za trgovanje potrebujemo tudi vsaj osnovna znanja o značilnostih različnih vrednostnih papirjev, ki so predstavljena v nadaljevanju dela. Po odločitvi za vlaganje v vrednostne papirje se srečujemo s problemom, kako naj to storimo. Sprašujmo se, ali ima več prednosti, da trgujemo sami preko borznega posrednika ali naj raje trgovanje in s tem povezane odločitve o nakupih in prodajah vrednostnih papirjev prepustimo upravljavcem skladov. V delu so predstavljene glavne prednosti, ki jih prinaša vlaganje v vzajemne sklade in prednosti, ki jih imamo s samostojnim trgovanjem. Prav tako so predstavljena tveganja oziroma slabosti vzajemnih skladov v primerjavi s samostojnim trgovanjem. Analiza zajema odgovore na vprašanja, za kateri način vlaganja potrebujemo več časa, kateri je bolj tvegan za slabše poučene vlagatelje, kako je z davki, dostopnostjo, stroški in podobno. Zajete so tudi splošne navade varčevalcev, pridobljene na podlagi podatkov, zajetih z anketo.
Ključne besede: vzajemni skladi, samostojno trgovanje, tveganje, vrednostni papirji
Objavljeno: 06.11.2014; Ogledov: 561; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

115.
116.
INVESTICIJSKO BANČNIŠTVO V EVROPSKI UNIJI
Denis Kodba, 2015, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega seminarja podrobneje obravnava trg investicijskih storitev v Evropski Uniji. Evropske banke, ki se poleg komercialnih storitev ukvarjajo tudi z investicijskim bančništvom so urejene kot univerzalne banke. Te ponujajo široko paleto storitev, kot so upravljanje premoženja, svetovanje in posli z vrednostnimi papirji. Vse banke ne ponujajo istih storitev, tako poznamo več tipov investicijskih bank. Njihova vloga v finančnem sistemu je velikega pomena, zato jo spremlja močna regulacija. Bančništvo velja za precej kompleksno in dinamično industrijo, zato se je v skladu z razvojem finančnega sistema, spreminjala tudi regulativa. V analitični del so vključene tri večje evropske banke, ki se ukvarjajo z investicijskimi storitvami. Prikazane so spremembe količin prihodkov iz investicijskega bančništva in njihova struktura. Podatki so zajeti v obdobju med leti 2007 in 2014. To obdobje jasno prikazuje stanje pred in po gospodarski in finančni krizi. V času krize so se prihodki iz naslova investicijskega bančništva bistveno zmanjšali, hkrati se je spremenila tudi njihova struktura.
Ključne besede: investicijsko bančništvo, univerzalna banka, vrednostni papirji, poslovne finance, regulacija
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 344; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (440,03 KB)

117.
LISTINJENJE V BANKAH
Dolores Marton, 2016, diplomsko delo

Opis: Začetki listinjenja segajo v leto 1970 v ZDA. Pri listinjenju gre za povezavo med posojili, njihovim prodajanjem in izdajanjem vrednostnih papirjev. Listinjenje omogoča financiranje na aktivni strani bilance, torej da se določena sredstva na aktivni strani preoblikujejo v vrednostne papirje, ki se nato prodajo investitorjem. Samo listinjenje torej omogoča boljšo razpršenost tveganja, kar hkrati povečuje tudi splošno finančno stabilnost. Listinimo lahko katerokoli premoženje, ki je dovolj veliko in homogeno. V procesu listinjenja zberemo osnovna sredstva v tako imenovan »bazen« sredstev, ki se nato prodajajo investitorjem kot vrednostni papirji. Banke si s sekuritizacijo povečujejo prihodek, svojo likvidnost in tako lažje dosežejo kapitalske zahteve. Pri listinjenju premoženja sodeluje več udeležencev, prvi akter listinjenja pa je ponavadi banka, ki zbere sredstva za listinjenje in jih nato proda izdajatelju. Ta potem izda vrednostne papirje, ki so zavarovani na podlagi teh sredstev in jih proda naprej investitorju. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da kakor so prednosti listinjenja, tako so tudi slabosti. Pravna podlaga listinjenja v Sloveniji ni ravno dodelana, kar smo ugotovili tudi po opravljenih intervjujih v bankah, saj je večina intervjuvanih bank mnenja, da pri njih listinjenje ni razvito.
Ključne besede: listinjenje, listinjenje v Sloveniji, Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici, udeleženci listinjenja, prednosti in slabosti listinjenja, vrednostni papirji
Objavljeno: 16.07.2019; Ogledov: 98; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

118.
Pridobivanje svežega kapitala v podjetjih v Sloveniji z izdajo obveznic
Petra Kostevšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Izdaja obveznic, kot vir financiranja v velikih, bonitetno dobrih podjetjih, ni nič neobičajnega, čeprav takšna dejanja v slovenskem prostoru niso najpogostejša. Teoretično možnost takšnega financiranja imajo tudi mala in srednje velika podjetja (MSP), vendar je podjetij, ki bi se dejansko odločila za pridobivanje sredstev z izdajo obveznic, zelo malo. V naši zakonodaji so namreč, glede pogojev pri pridobivanju dolžniškega kapitala z izdajo obveznic, podjetja vseh velikosti izenačena. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej predstavljen pravni vidik obveznice. Opredelili smo pojem obveznice v skladu z zakonodajo Republike Slovenije (RS), njene bistvene značilnosti in vrste obveznic. Predstavili smo organiziran in neorganiziran trg obveznic v Sloveniji. V okviru organiziranega trga obveznic smo predstavili možne prisotne institucionalne udeležence. Nato smo opisali postopek izdaje podjetniških obveznic v Sloveniji. V opisu postopka izdaje obveznic pri nas, smo predstavili in primerjalno analizirali »nejavno« ponudbo in »javno« ponudbo obveznic ter opredelili možne vzroke za povečano zanimanje podjetij za »nejavno« ponudbo. Ob tem treba poudariti, da Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) ne pozna pojmov »javna« in »nejavna« ponudba vrednostnih papirjev (VP), ampak le pojem »ponudba VP javnosti«. Pojma »javna« oz. »nejavna« ponudba oz. prodaja VP izhajata še iz opredelitev prejšnjega, sedaj neveljavnega Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1), ki ga je nasledil trenutni ZTFI. Slednji pojmuje »ponudbo VP javnosti« zelo široko, s čimer je lahko praktično skoraj vsaka ponudba VP javnosti, javna ponudba. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v svojih poročilih loči ponudbe VP, ki so ponujene širši investicijski javnosti, in ponudbe VP, ki so ponujene ožjemu oz. točno določenemu krogu investitorjev. Ponudbe VP, za katere velja obveznost objave prospekta, in so torej ponujene širši investicijski javnosti, bi lahko označili s pojmom »javna ponudba VP«. Ponudbe VP, za katere pa glede obveznosti objave prospekta velja izjema in so torej ponujene ožjemu, torej točno določenemu krogu investitorjem, pa lahko označimo s pojmom »nejavna ponudba VP«. Za namene magistrskega dela smo uporabljali pojma »javna ponudba VP« in »nejavna ponudba VP«. Stanje na področju izdaje obveznic s strani MSP v RS smo primerjali s stanjem v Italiji, pri čemer smo se osredotočili na pojem »mini« obveznic, ki so jih v Italiji uzakonili v letih 2012 in 2013 s posebnima zakonoma, t. i. »Decreto Sviluppo« in »Destinazione Italia Decree«. Po uvedbi teh dveh zakonov so se v Italiji v povprečju znižali stroški izdaje obveznic za MSP. Ugotavljali smo, koliko je zakonodaja RS izdajanju obveznic MSP-ja naklonjena oz. nenaklonjena. Pri opisu postopka izdaje obveznic v RS smo se opirali na najpomembnejše zakone tega področja, ki smo jih tudi podrobneje opredelili, in sicer Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) in Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP), ki je danes delno razveljavljen. V nadaljevanju prvega dela smo se osredotočili tudi na ekonomski vidik obveznice. Opisali smo oblikovanje cen obveznic in ugotavljali vplive različnih tveganj na njihovo donosnost. Opisali smo tudi trenutno stanje na področju podjetniških obveznic v Sloveniji. Drugi del magistrskega dela je empirični del, v katerem smo se ukvarjali s študijo primera. Natančno smo opredelili in opisali postopek izdaje obveznice podjetja »X« v letu 2016, ki je srednje veliko podjetje v Sloveniji. Podjetje »X« bo izdalo obveznico za namen pridobivanja svežega kapitala. Stroške in postopek izdaje obveznice podjetja »X« bomo primerjali s stroški in postopkom najema bančnega posojila podjetja »X« pod enakimi pogoji.
Ključne besede: obveznice, donosnost do dospetja, vrednostni papirji, izdaja podjetniških obveznic, Slovenija, Italija, bančno posojilo, obrestna mera, institucionalni udeleženci, organiziran trg obveznic, javna ponudba VP, nejavna ponudba VP.
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 412; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

119.
Institut podrejenih obveznic v teoriji in praksi
Katja Goršek, 2017, diplomsko delo

Opis: Posebna oblika obveznic so podrejene obveznice. Od navadnih obveznic se razlikujejo predvsem po tem, da so podrejene drugim terjatvam izdajatelja v primeru stečaja, zato so v času gospodarske krize tudi bolj tvegana naložba kot sicer. Podrejene obveznice so izdale tudi slovenske banke. Izjemno slabo bančno stanje v Sloveniji je povzročilo, da se je konec leta 2013 zaradi dokapitalizacije bank s strani države, zgodil izbris podrejenega dolga teh bank.
Ključne besede: vrednostni papirji, obveznice, banka, podrejena obveznica
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 138; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (244,92 KB)

120.
Nove zahteve glede pogojev za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu
Filip Peče, 2017, diplomsko delo

Opis: Sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu v slovenskem pravnem sistemu predstavlja relativno novost. Do sprejetja novele F Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju “ZTFI”), sta bila glavna splošna pravna akta, ki urejata to področje, ZTFI in Pravila Borze (v nadaljevanju “PB”), umik na podlagi sklepa imetnikov vrednostnih papirjev urejala le v primeru delnic. Seveda to ne pomeni, da se dolžniških vrednostnih papirjev pred sprejetjem novele F ZTFI iz trgovanja na organiziranem trgu sploh ni dalo umakniti. Umakniti jih je bilo možno, kadar so zapadle vse obveznosti vsebovane v dolžniških vrednostnih papirjih, ter ob nastopu pogojev, ki jih zakon določa za umik vseh finančnih instrumentov. Dopolnitvi ZTFI so sledila tudi PB, ki pa za razliko od zakona, z večinoma enakimi določbami, urejajo umik obveznic iz organiziranega trga, in ne dolžniških vrednostnih papirjev, kar je širši pojem. Obveznice so najbolj razširjen in najbolj uporabljen dolžniški vrednostni papir v svetu, vendar niso edini dolžniški vrednostni papir s katerim se trguje na Ljubljanski borzi, saj enako velja tudi za kratkoročni dolžniški vrednostni papir, zakladno menico, ki jo PB pojmujejo kot instrument denarnega trga. Zanjo predpisujejo drugačna pravila za umik iz trgovanja na organiziranem trgu, v ločenem členu. Zakonska ureditev sklepa o umiku dolžniških vrednostnih papirjev iz organiziranega trga je odraz potrebe kapitalskega trga po ureditvi podobni tisti, ki velja za umik delnic. Vsekakor sta ureditvi zelo podobni, saj se za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu uporabljajo 1.-10. odst. 101. čl. ZTFI, pri čemer se smiselno uporabljajo nekateri drugačni izrazi, določeni v 1.-7. toč. 11. odst. 101. čl. ZTFI. Druge spremembe se nanašajo prdvsem na javno objavo notarskega zapisnika iz zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku, namesto vpis sklepa o umiku v sodni register, drugačne pogoje in roke za začetek učinkovanja sklepa, drugačno časovno točko za obvestilo borze, ter po dispozitivnem odnosu do denarne odpravnine.
Ključne besede: ZTFI, Pravila borze, dolžniški vrednostni papirji, obveznice, hibridni vrednostni papirji, organiziran trg vrednostnih papirjev
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 198; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (294,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici