| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Implementacija sistema za klasifikacijo novic o vrednostnih papirjih
Jure Jakič, 2021, magistrsko delo

Opis: Klasifikacija novic o podjetjih predstavlja časovno zelo dolgotrajen proces, saj je vsako novico potrebno prebrati in ji na podlagi vsebine določiti vsebinski pomen. Z razvojem metod za podatkovno rudarjenje lahko ta proces avtomatiziramo, s čimer novice razvrščamo v zanemarljivem času. V okviru magistrskega dela smo razvili sistem pridobivanja, prečiščevanja in klasifikacije novic. Novice smo pridobivali iz brezplačnih spletnih virov ter si ustvarili korpus besedil, ki smo jih najprej obdelali z orodjem Orange ter nato zgradili napovedne modele z uporabo različnih algoritmov. S pomočjo vizualizacij in matrike zamenjav smo prikazali kakovost napovednih modelov ter jih na podlagi njihove uspešnosti ovrednotili. S pomočjo ML.NET knjižnice smo na koncu razvili sistem avtomatske klasifikacije, ki novice glede na njihovo vsebino z 80 % natančnostjo klasificira v skupine.
Ključne besede: podatkovno rudarjenje, klasifikacija tekstov, trgovanje, novice, vrednostni papir
Objavljeno v DKUM: 09.08.2021; Ogledov: 652; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

2.
Zastavna pravica na terjatvah, vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah
Marja Zidarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Po mnenju dr. Tratnika je zastavna pravica omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju točno določene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oziroma imetniku zastavljene pravice (zastavitelju, zastavnemu dolžniku) ali proti tretji osebi, ki ni sočasno tudi zastavitelj. Če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana, lahko zastavni upnik zahteva prodajo predmeta zastavne pravice in se poplača iz njene vrednosti. Drugi odstavek 3. člena SPZ dopušča izjemo od pravila, da se premoženjske pravice ne štejejo za stvari in zato na njih niso mogoče ne lastninska ne druge stvarne pravice in sicer je v skladu s to izjemo lahko predmet zastavne pravice tudi premoženjska pravica. Predmet diplomskega dela je zastavna pravica na pravicah in sicer na terjatvah, vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah, predvsem pravice udeležbe v pravni osebi ter prenosljive pravice intelektualne lastnine. Problem pri zastavni pravici na terjatvah je v napakah temeljnega razmerja, pri bodočih terjatvah pa v obvestitvi dolžnika, kar je konstitutivni pogoj za zastavitev terjatve. Pri zastavni pravici na vrednostnih papirjih se težava pojavi, če vrednostni papir ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, ter v primeru nelikvidnosti in neprenosljivosti. Prav tako pa morata biti uresničena načelo inkorporacije, kjer lahko upravičenec uveljavlja pravico iz vrednostnega papirja samo skupaj s papirjem ter načelo prezentacije, kjer lahko izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja zahteva proti njegovi predložitvi le njegov zakoniti imetnik. V primeru zastavne pravice na drugih premoženjskih pravicah pa lahko privede do težav, če zastavitelj ne opusti ravnanj, s katerimi bi se zmanjšala vrednost zastavljene pravice.
Ključne besede: Zastavna pravica, terjatev, vrednostni papir, premoženjska pravica, zastavitelj, zastavni upnik
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1997; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (551,99 KB)

3.
Obdavčitev kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi izvedenih finančnih instrumentov
Damir Cavnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se ukvarjam z vprašanjem primernosti ureditve obdavčevanja dobičkov fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov z davčnopravnega vidika. Slovenski davčni režim je na tem področju poseben, saj do uvedbe Zakona o davku od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI) dobički fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov niso bili obdavčeni. Z njim je bila uvedena restriktivna obdavčitev za dosežene navedene dobičke z visoko 40 % davčno stopnjo za imetništva izvedenih finančnih instrumentov do enega leta. Višina davčne stopnje za dobičke, dosežene po enem letu imetništva, pa zapade po stopnji obdavčitve, kot velja za ostale kapitalske dobičke Zakonu o dohodnini. Zaradi izredne nujnosti uvajanja ZDDOIFI, ki je presenetil poslovno in strokovno javnost v letu 2008, se v delu ukvarjam tudi z razlogi, ki so privedli do uvedbe zakona, in posledično z vprašanjem, ali je zakon dosegel zastavljene fiskalne in nefiskalne cilje ter tudi na podlagi primerjalno pravne analize ureditve avstrijskega, nemškega in britanskega davčnega sistema podam predloge za izboljšave davčnega sistema na tem področju.
Ključne besede: finančni instrument, vrednostni papir, izvedeni finančni instrument, nestandardizirana terminska pogodba, standardizirana terminska pogodba, opcija, posel zamenjave, pogodba na razliko, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, Lafferjeva krivulja
Objavljeno v DKUM: 20.07.2016; Ogledov: 1499; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (5,28 MB)

4.
5.
PRENOVA MODELA PROCESNE STRUKTURE POSLOVANJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
Matic Kermavnar, 2011, magistrsko delo

Opis: Podjetje je skupek posameznih procesov. Med slednje sodijo proces zaposlovanja, nabave itd. V današnjih časih se na tržišču obdržijo le uspešna, dobro vodena podjetja z jasno strategijo in konkurenčnimi ponudbami. Da bi bili kar se da konkurenčni, pa je potrebno ponuditi isto storitev oziroma izdelek po nižjih stroških. Načinov, kako znižati stroške določenih storitev oziroma izdelkov, je veliko, vse od zamenjave dobavitelja do uporabe cenejših surovin. Kateri način izberemo, je odvisno od upravljavcev določenega podjetja, vendar na koncu ne moremo mimo prenove procesa. Eno takšnih podjetij, ki ponuja nekonkurenčno storitev, je naše podjetje. Podjetje se ukvarja s ponudbo storitev poslovanja tujih vrednostnih papirjev in je tudi kar precej uspešno, vendar, kot smo v magistrskem delu tudi ugotovili, precej nekonkurenčno pri storitvi ponudbe poslovanja z vrednostnimi papirji JV trga. Da bi bilo naše podjetje kar se da konkurenčno, smo v našem magistrskem delu predlagali prenovo obstoječega modela poslovanja z vrednostnimi papirji JV trgov. Glavni problem našega obstoječega modela je v tem, da je stroškovno neučinkovit in posledično za stranke nevabljiv. V našem magistrskem delu na podlagi raziskav predlagamo postavitev prenovljenega modela, kjer smo preprosto odstranili še enega izmed posrednikov in se direktno povezali s ponudnikom storitev lokalnega trga.
Ključne besede: prenova, proces, vrednostni papir, JV trgi.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2011; Ogledov: 1512; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

6.
(CIVILNO)PRAVNA ODGOVORNOST PRI POSLOVANJU NA PODLAGI NOTRANJIH INFORMACIJ
Anita Hiršl, 2011, diplomsko delo

Opis: Zloraba notranjih informacij je ena najpogostejših kršitev poslovanja na organiziranem trgu z vrednostnimi papirji v današnjem času. Toda težavnost dokazovanja in odkrivanja poslovanja na podlagi notranjih informacij zamegljuje predstavo o resnični razširjenosti tega pojava. Narava ravnanja je taka, da ga je na trgu, kakršen je borza, zelo težko dokazati. Predmet diplomskega dela je obravnava problematike v zvezi z zlorabo notranjih informacij z vidika civilnega prava, predvsem ugotavljanja in vzpostavitve odškodninske odgovornosti. Uveljavljanje slednje je povezano s številnimi vprašanji, ki jih lahko delimo v dve skupini in sicer na tista, ki zadevajo pravno podlago za uveljavljanje odškodninskega zahtevka pri insiderskih poslih, sklop oškodovancev, probleme glede razporeditve dokaznega bremena pri predpostavkah odškodninske odgovornosti za sklenitev prepovedanega insiderskega posla, in na drugi strani na tista, ki se navezujejo na posamezne predpostavke, zlasti na obseg škode in s tem povezanega vprašanja višine odškodnine. Prav ti problemi so predstavljeni v diplomski nalogi. V ZDA se pomen teh civilnih sankcij poudarja, ker se insiderski posli uvrščajo med zelo težko dokazljiva kazniva dejanja. Dokazno breme v civilnih pravdah je lažje in s tem bi tudi pri nas prišlo do več obsodilnih civilnih sodb, na podlagi katerih bi domnevni insiderji plačali veliko več, kot bi nezakonito pridobili. Efekt tovrstne ureditve bi bil tudi preventivne narave, saj bi potencialne storilce odvračal od poslovanja na podlagi notranjih informacij. Zakonodajalec mora v Republiki Sloveniji urediti in vzpostaviti sistem civilnopravnih sankcij za primere poslovanja na podlagi notranjih informacij po vzoru ZDA in povečati pooblastila ATVP ter na ta način zapolniti precejšnje pravne praznine ter tako zaokrožiti pravni sistem na tem področju. To bi močno vplivalo na povečanje števila pregonov domnevnih insiderjev.
Ključne besede: insider, zloraba notranjih informacij, javna objava, notranja informacija, vrednostni papir, trg finančnih instrumentov, civilna odgovornost, škoda
Objavljeno v DKUM: 18.07.2011; Ogledov: 2360; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (631,81 KB)

7.
INVESTIRANJE V OBVEZNICE TER VLOGA BONITETNIH AGENCIJ
Gordana Ornik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava najpogosteje uporabljene dolžniške vrednostne papirje, tj. obveznice. Osrednja obravnavana tematika je investiranje v obveznice. Preden se posameznik odloči za naložbo oz. oplemenitenje finančnih sredstev z nakupom obveznic, je potrebno poznati njihove osnovne značilnosti. Pričujoča diplomska naloga je namenjena vsem, ki čutijo željo, da se poučijo o tej obliki investiranja. Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki investitorju prinašajo predvidljive permanentne obresti, ob dospetju pa še izplačilo glavnice. Z nakupom obveznic nismo kakorkoli lastniško udeleženi v podjetju izdajatelja, ampak si z nakupom obetamo oplemenitenje svojih presežnih finančnih sredstev. Najpogostejši kupci obveznic so vsekakor pravne osebe, kot so zavarovalnice, vzajemni in pokojninski skladi, banke ter ostali institucionalni investitorji, ki na takšen način razpršijo svoje naložbe po tveganosti, zapadlosti ter tudi po panogi in geografskem področju. V diplomski nalogi so prikazane vrste obveznic glede na različne kriterije: glede na vrsto izdajatelja, vrsto zavarovanja, ordiniranost, dodatne pravice in glede na kraj izdaje. Razvrščanj je še več, vendar bi to preseglo vsebino diplomske naloge, zato so izpostavljena nekatera pogostejša. Poznavanje prednosti in slabosti obveznic je nujno, če ne želimo kasneje obžalovati svojih finančnih odločitev. Del naloge je namenjen tudi prikazu teh lastnosti ter opisu vrste tveganj, ki so jim dolžniški vrednostni papirji izpostavljeni. Splošno mnenje je, da so investicije v obveznice varne in služijo kot protiutež drugim, bolj tveganim vrednostnim papirjem (npr. delnicam, hibridnim vrednostnim papirjem). Vendar smo v zadnjih 3–4 letih dojeli, da so lahko tudi državne obveznice, ki veljajo za najvarnejšo vrsto obveznic, izpostavljene tveganju neplačila. Prav zato je pri računanju zahtevane donosnosti potrebno, da vkalkuliramo pribitke za vsa tveganja, ki nam jih moramo kot gospodarni naložbeniki poznati. Bonitetne ocene, ki jih izdajajo bolj ali manj znane bonitetne agencije, so stalnica pri obveznicah, pa če se odločamo za investiranje vanje ali za financiranje z njihovo pomočjo. Bonitetna agencija je institucija, ki izdeluje bonitetne ocene ali ratinge za države, finančna/nefinančna podjetja in posameznika. Bonitetne agencije prodajajo svojo storitev javnosti in jo tako seznanjajo s kvaliteto potencialnih naložb oziroma s tveganjem naložb v obliki delnic, obveznic, depozitov ali drugih oblik finančnih naložb. Njihova vloga je pomembna za celotno gospodarstvo, saj podajajo ocene o finančnih produktih in o vanje vključenih strukturiranih finančnih instrumentih. V zadnjem času se bonitetne agencije ubadajo z upadom ugleda, verodostojnosti, nepristranskosti, saj so se nekatere njihove ocene izkazale za napačne. Zadnji del naloge je namenjen prav tej problematiki, kjer so izpostavljene pomanjkljivosti delovanja bonitetnih agencij, sledijo predlogi za razrešitev tega in zaključek z aktualnimi predlogi regulatorja na evropskem ekonomskem trgu. Napisani teoriji je dodan praktičen prikaz podrejene obveznice NLB26, ki jo je izdala največja slovenska (sistemska) banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Denarna sredstva iz prodaje te obveznice so bila namenjena povečanju kapitalske ustreznosti banke. Temu smo dodali tudi podatke o trenutnem stanju na obvezniških trgih doma in po svetu ter tako celostno dopolnili diplomsko nalogo.
Ključne besede: obveznica, investiranje, bonitetna agencija, bonitetna ocena, banka, gospodarska kriza, tveganja, dolžniški vrednostni papir, Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana, NLB26, donos, obrestna mera, dospelost.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2011; Ogledov: 3212; Prenosov: 540
.pdf Celotno besedilo (880,48 KB)

8.
UVAJANJE RAČUNALNIŠKE PODPORE ZA VODENJE LASTNEGA PORTFELIJA POSLOVNE BANKE
Zdenka Cebe, 2010, diplomsko delo

Opis: Vsaka banka želi oplemenititi sredstva svojih varčevalcev, vendar mora pri plasiranju maksimalno upoštevati zakonsko postavljene omejitvene faktorje, da bi s tem zagotovila ustrezno predpisano likvidnost, kapitalsko trdnost in dobičkonosnost. Banka je izpostavljena različnim tveganjem, zato je potrebno, da so vse bančne funkcije podprte z ustreznimi računalniškimi rešitvami, ki dajejo ustrezne informacije za potrebe odločanja analiziranja, nadziranja, poročanja notranjim in zunanjim uporabnikom informacij. Delež bančnih naložb v vrednostne papirje predstavlja skoraj tretjino bančne vsote, zato je za vodenje lastnega portfelja banke potrebno poiskati ustrezno in učinkovito računalniško rešitev, ki bo skladna s strateškimi usmeritvami in varnostno politiko banke, hkrati pa bo poleg računovodskega spremljanja vključevala še vrsto funkcionalnih lastnosti, ki so podlaga za odločanje managementa. Učinkovita računalniška rešitev za vodenje lastnega portfelja banke se odraža v zmanjšanju tveganj pri upravljanju z likvidnimi naložbami banke, povečani prilagodljivosti razmeram na finančnem in kapitalskem trgu. Zelo pomembno tudi je, da se zmanjša vpliv človeškega faktorja.
Ključne besede: trg vrednostnih papirjev, vrednostni papir, portfelj, zakladništvo, prenova in informatizacija poslovnih procesov, življenjski cikel razvoja informacijskega sistema, računalniška rešitev
Objavljeno v DKUM: 02.09.2010; Ogledov: 2106; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
ZEMLJIŠKI DOLG IN ZEMLJIŠKO PISMO
Viktor Voršič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zemljiški dolg in zemljiško pismo ob dognanjih pravne znanosti naših in tujih pravnih strokovnjakov z upoštevanjem normativne ureditve tega področja v Republiki Sloveniji kjer še ni ustrezne sodne prakse, na način, da bo skozi primere prednosti in slabosti, v prihodnosti prispevala k uveljavitvi tega instrumenta stvernopravnega zavarovanja obveznosti kot prevladujoče oblike stvarnopravnega zavarovanja obveznosti predvsem na gospodarskem področju tudi pri nas, kot je to na območjih, kjer je zemljiški dolg eden izmed osnovnih in absolutno prevladujočih oblik stvarnopravnih zavarovanj, Republika Slovenija pa zaradi, zgodovinskih, gospodarskih in strateško geografskih okoliščin neposredno dolgoročno vezana na ta območja.
Ključne besede: zemljiški dolg, zemljiško pismo, akcesornost, neakcesornost, notarski zapis, izvršljivost, orderski vrednostni papir, vrednostni papir po odredbi, prenosljivost, indosament, rekta klavzula, predlog za vknjižbo zemljiškega dolga, predlog za izbris zemljiškega dolga.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2010; Ogledov: 5773; Prenosov: 925
.pdf Celotno besedilo (335,97 KB)

10.
MANIPULACIJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI KOT KAZNIVO DEJANJE
Eva Krevh, 2010, diplomsko delo

Opis: Manipulacija z vrednostnimi papirji je zagotovo ena hujših zlorab trga z vrednostnimi papirji in je zakonsko prepovedana. Kazenskopravno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji na trgu vrednostnih papirjev ureja Kazenski zakonik (KZ-1) v 239. členu (zloraba trga finančnih instrumentov). Kot manipulativni pa je moč označiti tudi dejanji po 231. (preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji) in 238. (zloraba notranje informacije) členu KZ-1. Kaznivo dejanje zlorabe trga finančnih instrumentov po novem 239. členu KZ-1 bistveno povzema definicijo tržne manipulacije prvega odstavka 374. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Z določenimi vsebinskimi kot tudi jezikovnimi spremembami kaznivih dejanj po 231. in 238. členu KZ-1 pa se je pojmu manipulacije z vrednostnimi papirji le še približalo. Prekrškovno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji je urejeno v ZTFI, sankcija za ta prekršek pa je globa. Pri tem se zakonski znaki kaznivih dejanj po 231., 238. in 239. členu KZ-1 popolnoma prekrivajo z zakonskimi znaki prekrška po: petem odstavku 556. člena ZTFI v povezavi s 4. točko prvega odstavka 556. člena ZTFI; 1. in 2. točki prvega odstavka 566. člena ZTFI; četrtem odstavku 566. člena ZTFI v povezavi s 374. členom ZTFI. Zakonodajalec bi moral to neskladje odpraviti. Kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji pa ni dovolj učinkovito. Velik problem predstavlja dokazovanje protipravnosti ravnanj manipulatorjev. Z optimalnejšo politiko regulacije tega problematičnega področja kot je sprememba sankcij za ta dejanja, uvedba obrnjenega dokaznega bremena, upoštevanje strokovnih mnenj in predlogov pri opisih kaznivih dejanj manipulacije ipd., bi pripomogli k učinkovitejšemu varstvu. Manipulacija z vrednostnimi papirji je kljub zakonski prepovedi v praksi še vedno pogost pojav. Na to dejstvo kažejo številni primeri, ki opozarjajo na nevarnost, ki jo tržna manipulacija predstavlja ekonomskim interesom vsake države.
Ključne besede: tržna manipulacija, vrednostni papir, trg vrednostnih papirjev, zloraba trga, finančni instrument, kaznivo dejanje, prekršek, regulacija
Objavljeno v DKUM: 14.04.2010; Ogledov: 3287; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (861,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici