1. Rad bi čebelaril : zbirka nasvetov za vse, ki se odločate za prvi panjAndreja Primec, Pika Cvikl, Ana Grilc, Matic Jan Gradišnik, Dominik Klinc, Jure Markovič, Aljaž Močnik, Alja Nedelko, Nelej Potočnik, Mihael Močnik, 2018, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Opis: Vloga in pomen čebel je v današnjem času neprecenljiva, zato je Generalna skupščina Združenih narodov decembra 2018 na pobudo Slovenije povsem upravičeno razglasila 20. maj za Svetovni dan čebel. Priročnik Rad bi čebelaril je rezultat projekta, izbranega na Javnem razpisu »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2018«, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V njej so zbrani nasveti, ki bodočim čebelarjem pomagajo pri odločitvi, ali pričeti s čebelarjenjem ali ne. Avtorji odgovarjajo na običajna začetniška vprašanja: kako se lotiti čebelarjenja, kje pridobiti ustrezno znanje, katero opremo je treba pridobiti, koliko znaša začetna investicija, katera opravila vključuje čebelarjenje, koliko časa je treba nameniti čebelarjenju, kdo so člani čebelje družine, kako poskrbeti za zdravje čebel, kaj v storiti v primeru alergije na čebelji strup in številna druga. Dodana so tudi navodila za registracijo čebelarske dejavnosti in izračun realne cene medu. Pri delu s čebelami smo v stiku z naravo, kar prinaša ugodne psihofizične učinke, čebelji pridelki razveseljujejo skozi vse leto. Čebelarjenje je lahko pridobitna dejavnost, lahko pa konjiček za kakovostno preživljanje prostega časa, ki zahteva določeno znanje in vztrajnost, predvsem pa odgovornost. In prav to je osrednje sporočilo priročnika Rad bi čebelaril. S čebelarjenjem praviloma ne moreš obogateti, lahko pa neznansko uživaš. Ključne besede: čebelnjaki, pripomočki, čebele, čebelni proizvodi, trženje, apiterapija, terminologija, projekti, vprašanja in odgovori Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 18
Povezava na celotno besedilo |
2. UČNI POGOVOR MED UČITELJEM IN UČENCI PRI POUKU MATEMATIKEAnita Kokol, 2012, diplomsko delo Opis: Učitelji pri izvajanju pouka uporabljajo različne metode. Ena pomembnejših, ki se pojavlja samostojno ali v kombinaciji z drugimi, je metoda pogovora. Učitelj, ki uporablja metodo pogovora, mora obvladati vodenje pogovora, zastavljanje vprašanj, spremljanje učenčevih odgovorov ter korektnost odziva nanje. Kadar učitelj upošteva vse zahteve učnega pogovora, doseže zastavljene cilje, hkrati pa vpliva na kakovostno učenje in poglabljanje znanja. V diplomskem delu smo predstavili značilnosti in vrste metode pogovora. Poseben poudarek smo pripisali strategiji spraševanja in njenim sestavnim delom, med katere prištevamo učiteljeva vprašanja in druge spodbude za pogovor, čas za razmislek, učenčeve odgovore, učiteljeve odzive ter učenčeva vprašanja. V empiričnem delu diplomskega dela smo opravili študije primera na treh srednjih poklicnih in strokovnih šolah v Mariboru, ki so temeljile na snemanju in opazovanju. Analizirali smo značilnosti učnega pogovora, deleža govora učitelja in učencev ter ugotovili, da učitelji še zmeraj zastavijo preveč vprašanj, ki so v večini nižje spoznavne ravni, in da je več učiteljevega kot učenčevega govora. Potrdili smo tudi, da učitelji dajo prekratek čas za razmislek po zastavljenem vprašanju in da so odgovori na vprašanja najpogosteje kratki. Na odgovore učencev se učitelji primerno odzivajo, saj pogosto uporabljajo parafraziranje ali učencem pomagajo s podvprašanji. V pogovoru se pojavljajo tudi učenčeva vprašanja, kar dodatno nakazuje, da je učni pogovor skupek pristnega in tradicionalnega učnega pogovora. Ključne besede: metoda učnega pogovora, učiteljeva vprašanja, čas za razmislek, odgovori učencev, učiteljevi odzivi, učenčeva vprašanja, deleža govora učitelja in učencev, študija primera. Objavljeno v DKUM: 18.10.2012; Ogledov: 5075; Prenosov: 386
Celotno besedilo (651,72 KB) |
3. Učni pogovor v tretjem in četrtem razredu osnovne šoleIztok Lačen, 2011, magistrsko delo Opis: Učitelji pri izvajanju pouka uporabljajo različne učne metode. Pogovor je dialoška metoda, ki se lahko pojavlja kot samostojna metoda ali sočasno z drugimi učnimi metodami. Predvsem pa je pomembno, da je pogovor metoda, pri kateri ja za doseganje zastavljenega cilja pomembna njena uporaba. Pri tem mora biti pozornost usmerjena predvsem v vodenje pogovora, zastavljanje vprašanj in spremljanje učenčevih odgovorov. Le z dobro pripravljenim učnim pogovorom lahko dosežemo zastavljene cilje.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo podrobno predstavili značilnosti in vrste metode pogovora, vprašanja, ki se pri uporabi metode pojavljajo, in predstavili smo učni pogovor z vidika konstruktivizma. V empiričnem delu pa predstavljamo izsledke empirične raziskave, ki je temeljila na snemanju in opazovanju pouka. Zanimal nas je čas trajanja pogovora in število pogovorov v učni uri. Z vidika miselnih procesov smo analizirali vprašanja, ki so jih zastavljali učitelji in učenci, in odgovore tako učencev kot učiteljev. V metodi pogovora smo opazovali še razredno interakcijo. Ugotavljamo, da ima trajanje učnega pogovora visok variacijski razmik, v posamezni učni uri pa se pogovor pojavi povprečno 8- do 9-krat. Prevladujejo vprašanja nižjega nivoja. Analiza razredne interakcije pa kaže, da je v metodi pogovora več učiteljevega kot učenčevega govora. Ključne besede: osnovna šola, prvo triletje, učitelj, učenec, učni pogovor, vprašanja, odgovori, razredna interakcija Objavljeno v DKUM: 21.07.2011; Ogledov: 5770; Prenosov: 821
Celotno besedilo (1,00 MB) |