Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaradi nenehnega razvoja tehnologije se trendi informacijske varnosti spreminjajo zelo hitro. To predstavlja svojevrstne izzive podjetjem, ki se morajo odločiti, na kakšen način bodo varovala svojo infrastrukturo, informacije in podatke. Na voljo je veliko različnih metod upravljanja informacijske varnosti, ki temeljijo na dobrih praksah. Istočasno se ponuja možnost certificiranja in sistematičnega preverjanja varnosti. Porajajo se nova vprašanja o uporabi storitev v oblaku in zagotavljanju varnosti informacij na takšnih oddaljenih strežnikih. Podjetja morajo zagotoviti zadostno varnost svojih informacijskih sistemov, da lahko ostanejo konkurenčna na trgu. Pri tem morajo zagotoviti ustrezne mehanizme kontrole, da bi z racionalizacijo stroškov zagotovila najvišjo raven zaščite. Ugotovili smo, da avtorji in strokovnjaki na področju informacijske varnosti zelo različno interpretirajo razlike med etičnim hekingom in penetracijskim testiranjem. Sočasno zakonodaja eksplicitno ne definira etičnega hekinga. Sicer definira, kaj je napad na informacijski sistem, vendar se moramo zavedati, da med dejanji, ki so kazniva, in med delovanjem etičnih hekerjev glede na modus operandi ni nobenih razlik. Edina razlika je ta, da gre pri etičnem hekingu za pogodbeni dogovor med dvema strankama. Z magistrskim delom smo želeli predstaviti etični heking, kot ga danes definira teorija in razumejo posamezniki. Na začetku magistrskega dela smo predstavili raziskovalne trditve, ki se navezujejo na percepcijo etičnega hekinga. S sistematičnim pregledom literature smo želeli pridobiti celostni vpogled v problematiko informacijske varnosti in z njo povezanega etičnega hekinga. V drugem delu smo predstavili rezultate raziskave o etičnem hekingu, ki odražajo mnenje slovenskih uporabnikov spleta in strokovnjakov s področja informacijske varnosti v slovenskem prostoru.
Ključne besede: poslovni sistemi, informacijska varnost, heking, etični heking, vprašalniki, intervjuji, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1635; Prenosov: 330
Celotno besedilo (936,85 KB)

Opis: V magistrski nalogi bomo osvetlili jezikovni prestiž jezikovne zvrsti v Švici, natančneje v nemško govorečima kantonoma Schaffhausen in Zürich. Naloga obsega – s slovenskim povzetkom in seznamom literature – 11 poglavij, ki se nato delijo v krajša podpoglavja. Podali bomo natančnejšo analizo jezikovnega prestiža v navezavi na švicarski knjižni jezik in jezikovne zvrsti – narečja. Raziskovalno delo je sestavljeno iz teoretičnega (od 1. do 4. poglavja) in praktičnega dela (od 5. do 9. poglavja), ki sta med seboj smiselno povezana in zaokrožena. V prvih štirih poglavjih teoretičnega dela pričujoče naloge bomo na splošno spregovorili o konfederaciji Švici, v nadaljevanju pa o švicarskih kantonih in politično-denarno-gospodarskem sistemu. 3. poglavje obravnava švicarski knjižni jezik z različnimi pogledi na narečja, posebej na narečji v Schaffhausnu in Zürichu, katerima bomo namenili osrednjo vlogo. V tem oziru ni moč prezreti slovnično-sintaktične oziroma drugih specifičnih jezikoslovnih značilnosti, ki se pojavljajo v alemanskem narečnem okolju. Tako za Slovenijo kot tudi Švico velja, da „ima vsaka vas svoj glas”, zato bomo v 4. poglavju govorili o jezikovnem prestižu jezikovne zvrsti. Na začetku bomo postavili dve raziskovalni hipotezi, ki ju bomo nato poskušali potrditi oziroma zavreči. Pojavlja se poglavitno vprašanje, ali anketiranci pogosteje kot švicarski knjižni jezik rabijo narečji Schaffhausna in Züricha. Druga postavljena hipoteza govori o tem, ali lahko narečno jezikovno variacijo, tj. narečno jezikovno zvrst, obravnavamo v navezavi na švicarski knjižni jezik kot nekaj boljšega in sprejemljivejšega. V ozadju moramo namreč imeti podobo nemške jezikovne situacije, kjer sodeč po raziskavah narečna jezikovna zvrst ne uživa ugleda in jo označujejo kot nekaj pejorativnega, pripisujejo pa jo nižjim in obrobnim socialnim slojem prebivalstva. V 5., 6., 7., 8. in 9. poglavju se bomo usmerili na praktični del. 5. in 6. poglavje bosta tako vsebovala pregledane in analizirane rezultate, pridobljene iz vprašalnikov, vezanih na trenutno stanje jezikovnega prestiža jezikovne zvrsti obeh večjih kantonov v Švici. Postavljeni predpostavki oziroma hipotezi bosta na podlagi ustvarjenih grafov in odstotnih deležev potrjeni ali zavrženi. V navezavi na t. i. helvetizme se tako pojavi vprašanje, ali slednji predstavljajo pomemben aspekt švicarske identitete. 9. poglavje pa bomo posvetili ugotovitvi, kje leži jezikovna preferenca znotraj svete maše – ali v narečju ali švicarskem knjižnem jeziku.
Ključne besede: Švicarski knjižni jezik, jezikovna zvrst – narečje, jezikovni prestiž, helvetizmi, švicarska identiteta, Schaffhausen, Zürich, vprašalniki.
Objavljeno v DKUM: 20.03.2018; Ogledov: 1206; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: Vsak poklic ima svoje prednosti in slabosti, razlika med njimi pa je, da so pri nekaterih tveganja večja. Med najbolj nevarne poklice vsekakor spada poklic policista, saj je že zaradi narave dela lahko pričakovati različne konflikte in ti se lahko končajo z nasiljem. Vloga policista je različna, od sodelovanja z državljani do odkrivanja kaznivih dejanj, pri tem pa lahko povzroči neodobravanje in sproži konflikte z državljani. Policisti, ki so izpostavljeni nenehnemu stiku z državljani, imajo tako večjo možnost, da postanejo žrtve različnih oblik nasilja. Razlike so tudi med delovnimi mesti, saj policist, ki ima terensko delo, tvega veliko več kot nekdo, ki stika z državljani nima tako pogosto. Povedano z drugimi besedami, policisti, ki patruljirajo peš, imajo več možnosti, da se srečajo z nasiljem, kot tisti, ki delo opravljajo v prostorih policije. Možnost, da se policist sreča z nasilnim državljanom, je večja pri srečanjih, ki so bolj nepredvidljiva ali nevarna. Razne vrste nasilja so pogostejše pri srečanjih z alkoholiziranim državljanom ali z državljanom, ki ogroža drugo osebo. Tudi zaradi duševne neuravnovešenosti je državljan lahko nasilen do policista. Če policist pravočasno zazna potencialne nasilne ljudi, lahko vpliva na končni razplet dogodkov. Dostikrat vplivajo na nasilno vedenje tudi sami policisti, saj s svojim pristopom sprožijo negativne odzive. Poznamo več oblik nasilja nad policisti. Nasilno dejanje je lahko odkrito fizično nasilje (umor ali fizični napad brez smrti z različnimi sredstvi) ali prikrito nasilje oziroma pasivna agresija (po navadi poteka z besednim). Največkrat se nasilje definira kot uporaba sile, ki je bila z zakonom prepovedana, oziroma kot vedenje posameznikov, ki namerno ogrožajo, poskušajo ali povzročajo telesne poškodbe drugim. V definicijah nasilja se večinoma poudarja fizično nasilje, pravzaprav pa nasilje, ki ni fizično, prav tako povzroči stres in posledično tudi različne psihične, fizične in druge posledice.
Ključne besede: policisti, nasilje, nasilje nad policisti, oblike nasilja, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 1390; Prenosov: 218
Celotno besedilo (868,13 KB)

Opis: Zavedamo se, da so psihoaktivne snovi prisotne v Republiki Sloveniji že od nekdaj. Vendar uporaba prepovedanih snovi predstavlja eno najbolj akutnih bolezni sodobne družbe in zahteva vedno večjo pozornost za preprečevanje širjenja njihove uporabe in s tem zaščito vseh struktur družbe pred vedno bolj agresivnimi ponudniki. V diplomski nalogi sem se opredelila na nove psihoaktivne snovi, ki imajo podobne učinke (psihične in fizične) kot psihoaktivne snovi, vendar so še tako nepoznane, da še niso uvrščene na listo prepovedanih drog. Prav te nove psihoaktivne snovi so največja nevarnost, ki preži v današnjem času. Zaradi sodobnega načina nakupa (internetni nakupi) teh novih psihoaktivnih snovi in dostopnih cen se je tudi njihova razširjenost drastično povečala. Praktično delo sem opravljala v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer sem se srečevala z nekaterimi zaporniki, ki so pristali v zaporu prav zaradi kaznivih dejanj povezanih s prepovedanimi snovmi. Zato sem hotela raziskati, kako so zaporniki seznanjeni z novimi psihoaktivnimi snovmi in ali se z njimi srečujejo tudi v zaporih. Raziskavo sem opravila z anketo, h kateri so bili pozvani vsi Zavodi zaprestajanje kazni zapora v Sloveniji, vendar so v anketi sodelovali naslednji; Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, oddelek Nova Gorica. Analiza ankete je pokazala, da je bila anketa uspešna, saj so se potrdile domneve, ki sem jih zastavila.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, psihoaktivne snovi, zaporniki, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1483; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1009,58 KB)

Opis: Ljudje imamo različne poglede na ravnanja ali dejanja posameznika. Nekaterim je nekaj, kar je kaznivo, moralno, spet drugim pa se ta stvar oziroma dejanje zdi nemoralno ali nesprejemljivo. Deviantna ravnanja imajo še večjo težo, če jih hote ali nehote izvršijo ljudje na pomembnih položajih ali uslužbenci javnega sektorja, med katere spadajo tudi policisti. Opravili smo raziskavo, v kateri nas je zanimalo, kakšno mnenje imajo o različnih oblikah odklonskega vedenja policistov oni sami ter kaj si o tem mislijo prebivalci na območju Republike Slovenije. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili različne teme, ki se navezujejo na odklonsko vedenje. Kot prvo smo se za izhodišče dotaknili same legitimnosti policijskega dela ter javnega mnenja, kasneje pa smo predstavili dve zelo pomembni temi v policijski organizaciji, in sicer etiko in integriteto, kjer smo podrobneje opisali tudi moralo, norme ter vrednote policijskega dela. Poleg tega smo podrobneje opisali oziroma predstavili našo glavno temo, odklonsko vedenje policistov, kamor smo vključili tudi korupcijo ter policijsko subkulturo. Za konec pa smo opravili še pregled glavnih raziskav o korupciji in integriteti v Sloveniji. Empirični del predstavlja raziskavo, v katero smo vključili policiste in prebivalce Republike Slovenije. Za vzorec policistov smo uporabili predhodne podatke, medtem ko smo za prebivalce izvedli identično spletno anketo. Ta je zajemala štirinajst oblik odklonskega vedenja policistov, pri katerih smo zastavili tri podvprašanja. Ugotovili smo, da policisti v večji meri, napram prebivalcem, ocenjujejo opisana dejanja kot zelo resna, neprimerna in nevarna ter menijo, da bi jih kot taka ocenili tudi kolegi na njihovi policijski postaji, medtem ko prebivalci menijo, da policisti v njihovem kraju danih primerov ne bi šteli kot zelo resne. Prav tako so prebivalci mnenja, da večina policistov nikakor ne bi prijavila kolega, ki bi ravnal na opisan način, vendar odgovori policistov kažejo drugačno zgodbo.
Ključne besede: policija, policisti, etika, integriteta, kodeks policijske etike, odklonsko vedenje, korupcija, policijska subkultura, javnost, javno mnenje, stališča, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1202; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,14 MB)