1. Etični heking : magistrsko deloSara Tomše, 2019, magistrsko delo Opis: Zaradi nenehnega razvoja tehnologije se trendi informacijske varnosti spreminjajo zelo hitro. To predstavlja svojevrstne izzive podjetjem, ki se morajo odločiti, na kakšen način bodo varovala svojo infrastrukturo, informacije in podatke. Na voljo je veliko različnih metod upravljanja informacijske varnosti, ki temeljijo na dobrih praksah. Istočasno se ponuja možnost certificiranja in sistematičnega preverjanja varnosti. Porajajo se nova vprašanja o uporabi storitev v oblaku in zagotavljanju varnosti informacij na takšnih oddaljenih strežnikih. Podjetja morajo zagotoviti zadostno varnost svojih informacijskih sistemov, da lahko ostanejo konkurenčna na trgu. Pri tem morajo zagotoviti ustrezne mehanizme kontrole, da bi z racionalizacijo stroškov zagotovila najvišjo raven zaščite. Ugotovili smo, da avtorji in strokovnjaki na področju informacijske varnosti zelo različno interpretirajo razlike med etičnim hekingom in penetracijskim testiranjem. Sočasno zakonodaja eksplicitno ne definira etičnega hekinga. Sicer definira, kaj je napad na informacijski sistem, vendar se moramo zavedati, da med dejanji, ki so kazniva, in med delovanjem etičnih hekerjev glede na modus operandi ni nobenih razlik. Edina razlika je ta, da gre pri etičnem hekingu za pogodbeni dogovor med dvema strankama. Z magistrskim delom smo želeli predstaviti etični heking, kot ga danes definira teorija in razumejo posamezniki. Na začetku magistrskega dela smo predstavili raziskovalne trditve, ki se navezujejo na percepcijo etičnega hekinga. S sistematičnim pregledom literature smo želeli pridobiti celostni vpogled v problematiko informacijske varnosti in z njo povezanega etičnega hekinga. V drugem delu smo predstavili rezultate raziskave o etičnem hekingu, ki odražajo mnenje slovenskih uporabnikov spleta in strokovnjakov s področja informacijske varnosti v slovenskem prostoru. Ključne besede: poslovni sistemi, informacijska varnost, heking, etični heking, vprašalniki, intervjuji, analize, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1635; Prenosov: 330
Celotno besedilo (936,85 KB) |
2. Seznanjenost nosečnic s poporodnimi duševnimi motnjami, načini njihovega odkrivanja in iskanjem pomočiAnja Švikart, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Poporodne duševne motnje predstavljajo mejno področje med ginekološko in psihiatrično stroko. Za ugotavljanje tveganja za depresijo v perinatalnem obdobju se po svetu uporabljajo različni presejalni testi. Namen raziskave je ugotoviti, ali so nosečnice seznanjene s poporodnimi duševnimi motnjami ter presejalnimi vprašalniki za določitev depresivnega razpoloženja.
Raziskovalna metodologija: Kvantitativna raziskava je bila izvedena junija 2018, podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V namenski vzorec so bile vključene ženske, ki so obiskovale šolo za bodoče starše. Rezultati so prikazani v deležih.
Rezultati: Vključenih je bilo 30 žensk, starih od 21 do 42 let, povprečne starosti 30 let. Ugotovitve kažejo, da ženske poznajo poporodne duševne motnje (80%), vedo kje se presejalni vprašalniki nahajajo (69%), vendar so z vsebino slabo seznanjene. Informacije o poporodnih duševnih motnjah so pridobile predvsem iz spleta in v 27% od zdravstvenih delavcev. V primeru poporodnih duševnih motenj bi v 80% iskale pomoč pri osebnem zdravniku.
Sklep: Duševne motnje po porodu so še vedno preveč stigmatizirane in se jim posveča premalo pozornosti. Tako ženske kot zdravstveni delavci so o problemu premalo poučeni, kar predstavlja velik javno zdravstveni in socialni problem. Ključne besede: puerperij, duševno zdravje, presejanje, vprašalniki, zdravstvena vzgoja Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 1551; Prenosov: 270
Celotno besedilo (439,66 KB) |
3. Švicarski knjižni jezik in druge jezikovne zvrsti v Švici. Empirična raziskava jezikovnega prestiža.Patrik Vicman, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi bomo osvetlili jezikovni prestiž jezikovne zvrsti v Švici, natančneje v nemško govorečima kantonoma Schaffhausen in Zürich. Naloga obsega – s slovenskim povzetkom in seznamom literature – 11 poglavij, ki se nato delijo v krajša podpoglavja. Podali bomo natančnejšo analizo jezikovnega prestiža v navezavi na švicarski knjižni jezik in jezikovne zvrsti – narečja. Raziskovalno delo je sestavljeno iz teoretičnega (od 1. do 4. poglavja) in praktičnega dela (od 5. do 9. poglavja), ki sta med seboj smiselno povezana in zaokrožena.
V prvih štirih poglavjih teoretičnega dela pričujoče naloge bomo na splošno spregovorili o konfederaciji Švici, v nadaljevanju pa o švicarskih kantonih in politično-denarno-gospodarskem sistemu. 3. poglavje obravnava švicarski knjižni jezik z različnimi pogledi na narečja, posebej na narečji v Schaffhausnu in Zürichu, katerima bomo namenili osrednjo vlogo. V tem oziru ni moč prezreti slovnično-sintaktične oziroma drugih specifičnih jezikoslovnih značilnosti, ki se pojavljajo v alemanskem narečnem okolju. Tako za Slovenijo kot tudi Švico velja, da „ima vsaka vas svoj glas”, zato bomo v 4. poglavju govorili o jezikovnem prestižu jezikovne zvrsti. Na začetku bomo postavili dve raziskovalni hipotezi, ki ju bomo nato poskušali potrditi oziroma zavreči. Pojavlja se poglavitno vprašanje, ali anketiranci pogosteje kot švicarski knjižni jezik rabijo narečji Schaffhausna in Züricha. Druga postavljena hipoteza govori o tem, ali lahko narečno jezikovno variacijo, tj. narečno jezikovno zvrst, obravnavamo v navezavi na švicarski knjižni jezik kot nekaj boljšega in sprejemljivejšega. V ozadju moramo namreč imeti podobo nemške jezikovne situacije, kjer sodeč po raziskavah narečna jezikovna zvrst ne uživa ugleda in jo označujejo kot nekaj pejorativnega, pripisujejo pa jo nižjim in obrobnim socialnim slojem prebivalstva.
V 5., 6., 7., 8. in 9. poglavju se bomo usmerili na praktični del. 5. in 6. poglavje bosta tako vsebovala pregledane in analizirane rezultate, pridobljene iz vprašalnikov, vezanih na trenutno stanje jezikovnega prestiža jezikovne zvrsti obeh večjih kantonov v Švici. Postavljeni predpostavki oziroma hipotezi bosta na podlagi ustvarjenih grafov in odstotnih deležev potrjeni ali zavrženi. V navezavi na t. i. helvetizme se tako pojavi vprašanje, ali slednji predstavljajo pomemben aspekt švicarske identitete. 9. poglavje pa bomo posvetili ugotovitvi, kje leži jezikovna preferenca znotraj svete maše – ali v narečju ali švicarskem knjižnem jeziku. Ključne besede: Švicarski knjižni jezik, jezikovna zvrst – narečje, jezikovni prestiž, helvetizmi, švicarska identiteta, Schaffhausen, Zürich, vprašalniki. Objavljeno v DKUM: 20.03.2018; Ogledov: 1206; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,18 MB) |
4. Nasilje v zdravstvenih zavodih nad zaposlenimi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJasna Omerčić, 2017, diplomsko delo Opis: Glavna tema diplomskega dela je nasilje v zdravstvenih zavodih nad zaposlenimi. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem nasilnega vedenja in agresije ter nasilja v zdravstveni dejavnosti. Našteli smo vrste in oblike nasilja, ki se dogajajo nad zaposlenimi v zdravstveni dejavnosti, nato pa smo se opredelili na nasilje nad zaposlenimi v zdravstvenih zavodih. Ugotovili smo, kdo izmed zaposlenih je najbolj izpostavljen nasilnemu vedenju. Opredelili smo vzroke nasilja nad zaposlenimi, katera je najbolj pogosta oblika nasilja, našteli dejavnike tveganja za nasilje v zdravstvenih zavodih in na koncu našteli preventivne ukrepe pri preprečevanju nastajanja nasilnega vedenja.
V drugem, empiričnem delu smo v diplomskem delu predstavili raziskovalno metodo, in sicer anketni vprašalnik. Anketo smo izvedli med zdravstvenimi delavci, natančneje medicinskimi sestrami v Zdravstvenem domu Bežigrad. Zanimalo nas je, s strani koga in nad kom so najpogosteje izvedene oblike nasilja in kateri obliki nasilja so zaposleni najpogosteje izpostavljeni. Zanimalo nas je, ali se zaposleni varno počutijo na delovnem mestu, koliko dejansko nadrejenim poročajo o nastalih nasilnih dogodkih, ki se dogajajo nad njimi in o tem, kako bi preprečili nasilje nad zaposlenimi.
Cilj diplomskega dela je bil potrditi ali ovreči zadane hipoteze. Prav zato smo v zaključnem delu navedli ugotovitve, ki smo jih pridobili skozi diplomskega delo in na podlagi le-te zadane hipoteze ovrgli oziroma potrdili. Ključne besede: zdravstveni zavodi, zaposleni, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, pacienti, varnost, nasilje, preprečevanje, vprašalniki, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 21.11.2017; Ogledov: 1528; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1015,36 KB) |
5. Nasilje nad policisti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Babnik, 2017, diplomsko delo Opis: Vsak poklic ima svoje prednosti in slabosti, razlika med njimi pa je, da so pri nekaterih tveganja večja. Med najbolj nevarne poklice vsekakor spada poklic policista, saj je že zaradi narave dela lahko pričakovati različne konflikte in ti se lahko končajo z nasiljem. Vloga policista je različna, od sodelovanja z državljani do odkrivanja kaznivih dejanj, pri tem pa lahko povzroči neodobravanje in sproži konflikte z državljani. Policisti, ki so izpostavljeni nenehnemu stiku z državljani, imajo tako večjo možnost, da postanejo žrtve različnih oblik nasilja. Razlike so tudi med delovnimi mesti, saj policist, ki ima terensko delo, tvega veliko več kot nekdo, ki stika z državljani nima tako pogosto. Povedano z drugimi besedami, policisti, ki patruljirajo peš, imajo več možnosti, da se srečajo z nasiljem, kot tisti, ki delo opravljajo v prostorih policije. Možnost, da se policist sreča z nasilnim državljanom, je večja pri srečanjih, ki so bolj nepredvidljiva ali nevarna. Razne vrste nasilja so pogostejše pri srečanjih z alkoholiziranim državljanom ali z državljanom, ki ogroža drugo osebo. Tudi zaradi duševne neuravnovešenosti je državljan lahko nasilen do policista. Če policist pravočasno zazna potencialne nasilne ljudi, lahko vpliva na končni razplet dogodkov. Dostikrat vplivajo na nasilno vedenje tudi sami policisti, saj s svojim pristopom sprožijo negativne odzive. Poznamo več oblik nasilja nad policisti. Nasilno dejanje je lahko odkrito fizično nasilje (umor ali fizični napad brez smrti z različnimi sredstvi) ali prikrito nasilje oziroma pasivna agresija (po navadi poteka z besednim). Največkrat se nasilje definira kot uporaba sile, ki je bila z zakonom prepovedana, oziroma kot vedenje posameznikov, ki namerno ogrožajo, poskušajo ali povzročajo telesne poškodbe drugim. V definicijah nasilja se večinoma poudarja fizično nasilje, pravzaprav pa nasilje, ki ni fizično, prav tako povzroči stres in posledično tudi različne psihične, fizične in druge posledice. Ključne besede: policisti, nasilje, nasilje nad policisti, oblike nasilja, vprašalniki, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 1390; Prenosov: 218
Celotno besedilo (868,13 KB) |
6. Spolno nadlegovanje v slovenski policiji : magistrsko deloAndreja Kmetič, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi, ki je pred nami, obravnavamo spolno nadlegovanje v slovenski policiji. Ker se tematika magistrske naloge osredotoča predvsem na delovanje policije, smo velik del posvetili teoretični razlagi. Pomembno vprašanje nam je predstavljal zgodovinski začetek samega spolnega nadlegovanja, saj nas je zanimalo, kdaj se je o tem sploh začelo govoriti oziroma pisati.
S pomočjo različnih avtorjev smo definirali pomen spolnega nadlegovanja in ugotovili, da gre v večini primerov za obliko nasilnega vedenja s spolno naravo. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki vplivajo na nastanek in kakšne vrste nadlegovanja poznamo. Pri vsem tem najbolj pomembno vlogo igrajo akterji spolnega nadlegovanja - storilci in žrtve. Ugotovili smo, da le-te storilci dojemajo kot manjvredna bitja, ki so brez pravice do zavrnitve njegove želje (Kanduč, 1999).
Veliko držav ima pravno urejen sistem, ki se nanaša na spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Slovenska zakonodaja je pri opredeljevanju tega pojava relativno nova. Januarja 2003 je začel veljati Zakon o delovnih razmerjih, ki spolno nadlegovanje na delovnem mestu prepoveduje, leta 2007 pa je novela o omenjenem zakonu temeljito prenovila te določbe (Tavčar, 2009). Prepoved spolnega nadlegovanja najdemo tudi v Kazenskemu zakoniku in Zakonu o javnih uslužbencih ter v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja.
Zadnje poglavje se potem osredotoča na praktični del, kjer smo z vprašalnikom preverjali, ali prihaja do spolnega nadlegovanja v policiji. Ugotovili smo, da le-to slovenskim policistom in policistkam ni tuj pojav in da so ga v največji meri deležni s strani sodelavcev in občanov, najmanj pa s strani nadrejenih. Ne glede na vedenjske odzive v primeru nadlegovanja pa sodelujoči v raziskavi pri tem doživljajo različne psihične in psihosomatske simptome, kjer se med njimi najpogosteje pojavljata živčnost in vzkipljivost. Ključne besede: spolno nadlegovanje, delovno mesto, policija, analize, vprašalniki, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 14.06.2017; Ogledov: 1375; Prenosov: 222
Celotno besedilo (953,84 KB) |
7. Nove psihoaktivne snovi in njihova razširjenost med zaporniki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTosja Lipavc, 2016, diplomsko delo Opis: Zavedamo se, da so psihoaktivne snovi prisotne v Republiki Sloveniji že od nekdaj. Vendar uporaba prepovedanih snovi predstavlja eno najbolj akutnih bolezni sodobne družbe in zahteva vedno večjo pozornost za preprečevanje širjenja njihove uporabe in s tem zaščito vseh struktur družbe pred vedno bolj agresivnimi ponudniki.
V diplomski nalogi sem se opredelila na nove psihoaktivne snovi, ki imajo podobne učinke (psihične in fizične) kot psihoaktivne snovi, vendar so še tako nepoznane, da še niso uvrščene na listo prepovedanih drog. Prav te nove psihoaktivne snovi so največja nevarnost, ki preži v današnjem času. Zaradi sodobnega načina nakupa (internetni nakupi) teh novih psihoaktivnih snovi in dostopnih cen se je tudi njihova razširjenost drastično povečala.
Praktično delo sem opravljala v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer sem se srečevala z nekaterimi zaporniki, ki so pristali v zaporu prav zaradi kaznivih dejanj povezanih s prepovedanimi snovmi. Zato sem hotela raziskati, kako so zaporniki seznanjeni z novimi psihoaktivnimi snovmi in ali se z njimi srečujejo tudi v zaporih. Raziskavo sem opravila z anketo, h kateri so bili pozvani vsi Zavodi zaprestajanje kazni zapora v Sloveniji, vendar so v anketi sodelovali naslednji; Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, oddelek Nova Gorica. Analiza ankete je pokazala, da je bila anketa uspešna, saj so se potrdile domneve, ki sem jih zastavila. Ključne besede: droge, prepovedane droge, psihoaktivne snovi, zaporniki, vprašalniki, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1483; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1009,58 KB) |
8. Nasilje trenerjev v klubu borilnih veščin : diplomsko delo univerzitetnega študijaAleksander Valant, 2016, diplomsko delo Opis: Šport je pomemben sociološki pojav v katerem se včasih nasilje in neprimerno obnašanje lahko smatrata kot efektivna načina za doseganje zmage oziroma dobrih rezultatov. V kontekstu nasilja v športu lahko omenimo štiri osnovne tipe nasilja v športu: brutalni fizični kontakt, mejni izbruhi nasilja, pol-kriminalno nasilje in kriminalno nasilje. Kriminalna in pol-kriminalna vedenja so obsojana, ostale oblike nasilja pa so postale del pravil igre, regulirane ali pa vzpodbujane.
Borilne veščine, kot šport ali kot način življenja, vnašajo v naš vsakdan nasilje ali pa vsaj nekaj podobnega nasilju, saj je nasilje končni destilat katerekoli borilne veščine. Sicer so borilne veščine globoko spiritualne in razsvetljene izkušnje, ki pa večinoma temeljijo na ekstremno arhaičnih pristopih in mentaliteti. Borilne veščine nekoga, ki jih prakticira nadgrajujejo v vseh aspektih življenja, blagodejno vplivajo na telo in um, se ukvarjajo z globljimi vprašanji kot pa je »kako nasprotnika najlažje onesposobiti?«. Vendar pa kljub vsemu dobremu obstajajo tudi temačne plati borilnih veščin. Že v osnovi so borilne veščine nevarna praksa, saj nas učijo kako nekomu prizadejati škodo, kar pa ne učijo na boksarskih vrečah ampak najprej na sočloveku. Vendar pa smo to kot družba sprejeli kot nekaj normalnega, nekaj kar radi opazujemo iz športnega vidika (olimpijske discipline, ogromna tekmovanja MMA-ja, ipd.) ne glede na to ali smo jih kdaj trenirali ali ne. Ko pa pogledamo še dlje od dovoljenih in pričakovanih poškodb pri borilnih veščinah na druge oblike nasilja, kot je psihično, spolno in nenazadnje tudi fizično (vendar v večinoma hujši obliki kot drugje) pa ugotovimo, da je kljub vgrajeni moralnosti in etiki borilnih veščin prisotno tudi kar nekaj grobih kršitev le-teh.
Žrtve »dodatnega« nasilja v borilnih veščinah so večinoma tiho in ne prijavljajo incidentov, nekatere ker jih je strah, druge ker jim tega ne dovoljuje ponos, tretje pa incidente povzamejo kot sestavni del učenja borilne veščine.
V diplomski nalogi smo se odločili prikazati različne oblike nasilja, ki se pojavljajo s strani trenerjev v borilnih veščinah, za kar smo potrebovali podrobno statistično analizo vzorca tistih, ki trenirajo borilne veščine in seveda nekaj teoretičnega gradiva za opise nasilja. V diplomskem delu se teoretični del nahaja pred analitičnim. Ključne besede: nasilje, nasilje v športu, borilne veščine, trenerji, vprašalniki, analize, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1545; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,45 MB) |
9. Ocena škodljivosti deviantnega vedenja policistov : primerjava mnenj med prebivalci in policistiAljaž Hölzl, 2016, diplomsko delo Opis: Ljudje imamo različne poglede na ravnanja ali dejanja posameznika. Nekaterim je nekaj, kar je kaznivo, moralno, spet drugim pa se ta stvar oziroma dejanje zdi nemoralno ali nesprejemljivo. Deviantna ravnanja imajo še večjo težo, če jih hote ali nehote izvršijo ljudje na pomembnih položajih ali uslužbenci javnega sektorja, med katere spadajo tudi policisti. Opravili smo raziskavo, v kateri nas je zanimalo, kakšno mnenje imajo o različnih oblikah odklonskega vedenja policistov oni sami ter kaj si o tem mislijo prebivalci na območju Republike Slovenije.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili različne teme, ki se navezujejo na odklonsko vedenje. Kot prvo smo se za izhodišče dotaknili same legitimnosti policijskega dela ter javnega mnenja, kasneje pa smo predstavili dve zelo pomembni temi v policijski organizaciji, in sicer etiko in integriteto, kjer smo podrobneje opisali tudi moralo, norme ter vrednote policijskega dela. Poleg tega smo podrobneje opisali oziroma predstavili našo glavno temo, odklonsko vedenje policistov, kamor smo vključili tudi korupcijo ter policijsko subkulturo. Za konec pa smo opravili še pregled glavnih raziskav o korupciji in integriteti v Sloveniji.
Empirični del predstavlja raziskavo, v katero smo vključili policiste in prebivalce Republike Slovenije. Za vzorec policistov smo uporabili predhodne podatke, medtem ko smo za prebivalce izvedli identično spletno anketo. Ta je zajemala štirinajst oblik odklonskega vedenja policistov, pri katerih smo zastavili tri podvprašanja. Ugotovili smo, da policisti v večji meri, napram prebivalcem, ocenjujejo opisana dejanja kot zelo resna, neprimerna in nevarna ter menijo, da bi jih kot taka ocenili tudi kolegi na njihovi policijski postaji, medtem ko prebivalci menijo, da policisti v njihovem kraju danih primerov ne bi šteli kot zelo resne. Prav tako so prebivalci mnenja, da večina policistov nikakor ne bi prijavila kolega, ki bi ravnal na opisan način, vendar odgovori policistov kažejo drugačno zgodbo. Ključne besede: policija, policisti, etika, integriteta, kodeks policijske etike, odklonsko vedenje, korupcija, policijska subkultura, javnost, javno mnenje, stališča, vprašalniki, analize, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1202; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,14 MB) |
10. Kultura mešanih borilnih veščin - med nasiljem in etičnim vedenjem : diplomsko deloUroš-Dragoš Jurišić, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo predstaviti kulturo športa mešanih borilnih veščin. Poudarek je na raziskovanju njegove nasilnosti in etike.
V teoretičnem delu smo opisali razvoj borilnih veščin, predvsem MMA, ki ima svoje zametke že v starogrškem pankrationu, ponovno pa je oživel in se preoblikoval v drugi polovici 20. stoletja. MMA je eden najmlajših borilnih športov z najhitrejšo rastjo popularnosti. Ker ni enako razvit povsod po svetu in se še razvija, tudi nadzor ni povsod dosleden in razmere v njem so precej različne.
Mnogi so mnenja, da je MMA prenasilen in neetičen šport. Te očitke smo poskušali raziskati v empiričnem delu naloge skozi razmišljanja 98 borcev in bork iz 16 različnih držav po svetu, ki tekmujejo ali so tekmovali na različnih ravneh, amatersko, profesionalno in kar 12 jih je tekmovalo na najvišjem nivoju tega športa, v UFC. Poskušali smo spoznati, v kakšnem okolju so borci odrasli, kaj jih motivira za ta šport in kakšni so njihovi pogledi na očitke o nasilnosti izbranega športa. Ugotovili smo, da je večina odrasla v precej nasilnih okoliščinah in razvila neko posebno strast do borbe. Ta šport je te osebe umiril in discipliniral, tako da se zavedajo, da je mesto za nasilje le v organiziranih, nadzorovanih borbah. Šport se jim zdi etičen in ne vidijo razloga, da bi o tem sploh razpravljali, saj se borijo prostovoljno, s primerljivimi sposobnostmi in znanjem v okviru dogovorjenih pravil. Drug drugega spoštujejo in njihova želja ni trajno poškodovati nasprotnika, ampak publiki ponuditi atraktiven dvoboj in zmagati. Borba za večino ni nasilje, ampak taktično izpeljana igra. Neetični se jim zdijo le pojavi, ki se dogajajo okoli športa, kot so odnosi menedžerjev, način promoviranja športa, uporaba dopinga itd. Sam šport pa se zdi intervjuvanim borcem in avtorju diplomskega dela etičen, nasilen do mere, ki jo dovoljujejo pravila, kot je tudi v ostalih športih. Ključne besede: borilne veščine, nasilje, etika, vprašalniki, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1233; Prenosov: 130
Celotno besedilo (800,25 KB) |