| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 141
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Nekateri vidiki opravljanja policijske dejavnosti v Ljubljani in pojmovanje storilcev kaznivih dejanj
Gorazd Meško, Bojan Dobovšek, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kriminaliteta, intervju, policija, vprašalniki, Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (299,24 KB)

4.
Etični heking : magistrsko delo
Sara Tomše, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi nenehnega razvoja tehnologije se trendi informacijske varnosti spreminjajo zelo hitro. To predstavlja svojevrstne izzive podjetjem, ki se morajo odločiti, na kakšen način bodo varovala svojo infrastrukturo, informacije in podatke. Na voljo je veliko različnih metod upravljanja informacijske varnosti, ki temeljijo na dobrih praksah. Istočasno se ponuja možnost certificiranja in sistematičnega preverjanja varnosti. Porajajo se nova vprašanja o uporabi storitev v oblaku in zagotavljanju varnosti informacij na takšnih oddaljenih strežnikih. Podjetja morajo zagotoviti zadostno varnost svojih informacijskih sistemov, da lahko ostanejo konkurenčna na trgu. Pri tem morajo zagotoviti ustrezne mehanizme kontrole, da bi z racionalizacijo stroškov zagotovila najvišjo raven zaščite. Ugotovili smo, da avtorji in strokovnjaki na področju informacijske varnosti zelo različno interpretirajo razlike med etičnim hekingom in penetracijskim testiranjem. Sočasno zakonodaja eksplicitno ne definira etičnega hekinga. Sicer definira, kaj je napad na informacijski sistem, vendar se moramo zavedati, da med dejanji, ki so kazniva, in med delovanjem etičnih hekerjev glede na modus operandi ni nobenih razlik. Edina razlika je ta, da gre pri etičnem hekingu za pogodbeni dogovor med dvema strankama. Z magistrskim delom smo želeli predstaviti etični heking, kot ga danes definira teorija in razumejo posamezniki. Na začetku magistrskega dela smo predstavili raziskovalne trditve, ki se navezujejo na percepcijo etičnega hekinga. S sistematičnim pregledom literature smo želeli pridobiti celostni vpogled v problematiko informacijske varnosti in z njo povezanega etičnega hekinga. V drugem delu smo predstavili rezultate raziskave o etičnem hekingu, ki odražajo mnenje slovenskih uporabnikov spleta in strokovnjakov s področja informacijske varnosti v slovenskem prostoru.
Ključne besede: poslovni sistemi, informacijska varnost, heking, etični heking, vprašalniki, intervjuji, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1901; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (936,85 KB)

5.
Seznanjenost nosečnic s poporodnimi duševnimi motnjami, načini njihovega odkrivanja in iskanjem pomoči
Anja Švikart, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Poporodne duševne motnje predstavljajo mejno področje med ginekološko in psihiatrično stroko. Za ugotavljanje tveganja za depresijo v perinatalnem obdobju se po svetu uporabljajo različni presejalni testi. Namen raziskave je ugotoviti, ali so nosečnice seznanjene s poporodnimi duševnimi motnjami ter presejalnimi vprašalniki za določitev depresivnega razpoloženja. Raziskovalna metodologija: Kvantitativna raziskava je bila izvedena junija 2018, podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V namenski vzorec so bile vključene ženske, ki so obiskovale šolo za bodoče starše. Rezultati so prikazani v deležih. Rezultati: Vključenih je bilo 30 žensk, starih od 21 do 42 let, povprečne starosti 30 let. Ugotovitve kažejo, da ženske poznajo poporodne duševne motnje (80%), vedo kje se presejalni vprašalniki nahajajo (69%), vendar so z vsebino slabo seznanjene. Informacije o poporodnih duševnih motnjah so pridobile predvsem iz spleta in v 27% od zdravstvenih delavcev. V primeru poporodnih duševnih motenj bi v 80% iskale pomoč pri osebnem zdravniku. Sklep: Duševne motnje po porodu so še vedno preveč stigmatizirane in se jim posveča premalo pozornosti. Tako ženske kot zdravstveni delavci so o problemu premalo poučeni, kar predstavlja velik javno zdravstveni in socialni problem.
Ključne besede: puerperij, duševno zdravje, presejanje, vprašalniki, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 1863; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (439,66 KB)

6.
Švicarski knjižni jezik in druge jezikovne zvrsti v Švici. Empirična raziskava jezikovnega prestiža.
Patrik Vicman, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo osvetlili jezikovni prestiž jezikovne zvrsti v Švici, natančneje v nemško govorečima kantonoma Schaffhausen in Zürich. Naloga obsega – s slovenskim povzetkom in seznamom literature – 11 poglavij, ki se nato delijo v krajša podpoglavja. Podali bomo natančnejšo analizo jezikovnega prestiža v navezavi na švicarski knjižni jezik in jezikovne zvrsti – narečja. Raziskovalno delo je sestavljeno iz teoretičnega (od 1. do 4. poglavja) in praktičnega dela (od 5. do 9. poglavja), ki sta med seboj smiselno povezana in zaokrožena. V prvih štirih poglavjih teoretičnega dela pričujoče naloge bomo na splošno spregovorili o konfederaciji Švici, v nadaljevanju pa o švicarskih kantonih in politično-denarno-gospodarskem sistemu. 3. poglavje obravnava švicarski knjižni jezik z različnimi pogledi na narečja, posebej na narečji v Schaffhausnu in Zürichu, katerima bomo namenili osrednjo vlogo. V tem oziru ni moč prezreti slovnično-sintaktične oziroma drugih specifičnih jezikoslovnih značilnosti, ki se pojavljajo v alemanskem narečnem okolju. Tako za Slovenijo kot tudi Švico velja, da „ima vsaka vas svoj glas”, zato bomo v 4. poglavju govorili o jezikovnem prestižu jezikovne zvrsti. Na začetku bomo postavili dve raziskovalni hipotezi, ki ju bomo nato poskušali potrditi oziroma zavreči. Pojavlja se poglavitno vprašanje, ali anketiranci pogosteje kot švicarski knjižni jezik rabijo narečji Schaffhausna in Züricha. Druga postavljena hipoteza govori o tem, ali lahko narečno jezikovno variacijo, tj. narečno jezikovno zvrst, obravnavamo v navezavi na švicarski knjižni jezik kot nekaj boljšega in sprejemljivejšega. V ozadju moramo namreč imeti podobo nemške jezikovne situacije, kjer sodeč po raziskavah narečna jezikovna zvrst ne uživa ugleda in jo označujejo kot nekaj pejorativnega, pripisujejo pa jo nižjim in obrobnim socialnim slojem prebivalstva. V 5., 6., 7., 8. in 9. poglavju se bomo usmerili na praktični del. 5. in 6. poglavje bosta tako vsebovala pregledane in analizirane rezultate, pridobljene iz vprašalnikov, vezanih na trenutno stanje jezikovnega prestiža jezikovne zvrsti obeh večjih kantonov v Švici. Postavljeni predpostavki oziroma hipotezi bosta na podlagi ustvarjenih grafov in odstotnih deležev potrjeni ali zavrženi. V navezavi na t. i. helvetizme se tako pojavi vprašanje, ali slednji predstavljajo pomemben aspekt švicarske identitete. 9. poglavje pa bomo posvetili ugotovitvi, kje leži jezikovna preferenca znotraj svete maše – ali v narečju ali švicarskem knjižnem jeziku.
Ključne besede: Švicarski knjižni jezik, jezikovna zvrst – narečje, jezikovni prestiž, helvetizmi, švicarska identiteta, Schaffhausen, Zürich, vprašalniki.
Objavljeno v DKUM: 20.03.2018; Ogledov: 1480; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

7.
Nasilje v zdravstvenih zavodih nad zaposlenimi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jasna Omerčić, 2017, diplomsko delo

Opis: Glavna tema diplomskega dela je nasilje v zdravstvenih zavodih nad zaposlenimi. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem nasilnega vedenja in agresije ter nasilja v zdravstveni dejavnosti. Našteli smo vrste in oblike nasilja, ki se dogajajo nad zaposlenimi v zdravstveni dejavnosti, nato pa smo se opredelili na nasilje nad zaposlenimi v zdravstvenih zavodih. Ugotovili smo, kdo izmed zaposlenih je najbolj izpostavljen nasilnemu vedenju. Opredelili smo vzroke nasilja nad zaposlenimi, katera je najbolj pogosta oblika nasilja, našteli dejavnike tveganja za nasilje v zdravstvenih zavodih in na koncu našteli preventivne ukrepe pri preprečevanju nastajanja nasilnega vedenja. V drugem, empiričnem delu smo v diplomskem delu predstavili raziskovalno metodo, in sicer anketni vprašalnik. Anketo smo izvedli med zdravstvenimi delavci, natančneje medicinskimi sestrami v Zdravstvenem domu Bežigrad. Zanimalo nas je, s strani koga in nad kom so najpogosteje izvedene oblike nasilja in kateri obliki nasilja so zaposleni najpogosteje izpostavljeni. Zanimalo nas je, ali se zaposleni varno počutijo na delovnem mestu, koliko dejansko nadrejenim poročajo o nastalih nasilnih dogodkih, ki se dogajajo nad njimi in o tem, kako bi preprečili nasilje nad zaposlenimi. Cilj diplomskega dela je bil potrditi ali ovreči zadane hipoteze. Prav zato smo v zaključnem delu navedli ugotovitve, ki smo jih pridobili skozi diplomskega delo in na podlagi le-te zadane hipoteze ovrgli oziroma potrdili.
Ključne besede: zdravstveni zavodi, zaposleni, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, pacienti, varnost, nasilje, preprečevanje, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.11.2017; Ogledov: 1803; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1015,36 KB)

8.
Nasilje nad policisti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Babnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Vsak poklic ima svoje prednosti in slabosti, razlika med njimi pa je, da so pri nekaterih tveganja večja. Med najbolj nevarne poklice vsekakor spada poklic policista, saj je že zaradi narave dela lahko pričakovati različne konflikte in ti se lahko končajo z nasiljem. Vloga policista je različna, od sodelovanja z državljani do odkrivanja kaznivih dejanj, pri tem pa lahko povzroči neodobravanje in sproži konflikte z državljani. Policisti, ki so izpostavljeni nenehnemu stiku z državljani, imajo tako večjo možnost, da postanejo žrtve različnih oblik nasilja. Razlike so tudi med delovnimi mesti, saj policist, ki ima terensko delo, tvega veliko več kot nekdo, ki stika z državljani nima tako pogosto. Povedano z drugimi besedami, policisti, ki patruljirajo peš, imajo več možnosti, da se srečajo z nasiljem, kot tisti, ki delo opravljajo v prostorih policije. Možnost, da se policist sreča z nasilnim državljanom, je večja pri srečanjih, ki so bolj nepredvidljiva ali nevarna. Razne vrste nasilja so pogostejše pri srečanjih z alkoholiziranim državljanom ali z državljanom, ki ogroža drugo osebo. Tudi zaradi duševne neuravnovešenosti je državljan lahko nasilen do policista. Če policist pravočasno zazna potencialne nasilne ljudi, lahko vpliva na končni razplet dogodkov. Dostikrat vplivajo na nasilno vedenje tudi sami policisti, saj s svojim pristopom sprožijo negativne odzive. Poznamo več oblik nasilja nad policisti. Nasilno dejanje je lahko odkrito fizično nasilje (umor ali fizični napad brez smrti z različnimi sredstvi) ali prikrito nasilje oziroma pasivna agresija (po navadi poteka z besednim). Največkrat se nasilje definira kot uporaba sile, ki je bila z zakonom prepovedana, oziroma kot vedenje posameznikov, ki namerno ogrožajo, poskušajo ali povzročajo telesne poškodbe drugim. V definicijah nasilja se večinoma poudarja fizično nasilje, pravzaprav pa nasilje, ki ni fizično, prav tako povzroči stres in posledično tudi različne psihične, fizične in druge posledice.
Ključne besede: policisti, nasilje, nasilje nad policisti, oblike nasilja, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 1620; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (868,13 KB)

9.
Spolno nadlegovanje v slovenski policiji : magistrsko delo
Andreja Kmetič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi, ki je pred nami, obravnavamo spolno nadlegovanje v slovenski policiji. Ker se tematika magistrske naloge osredotoča predvsem na delovanje policije, smo velik del posvetili teoretični razlagi. Pomembno vprašanje nam je predstavljal zgodovinski začetek samega spolnega nadlegovanja, saj nas je zanimalo, kdaj se je o tem sploh začelo govoriti oziroma pisati. S pomočjo različnih avtorjev smo definirali pomen spolnega nadlegovanja in ugotovili, da gre v večini primerov za obliko nasilnega vedenja s spolno naravo. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki vplivajo na nastanek in kakšne vrste nadlegovanja poznamo. Pri vsem tem najbolj pomembno vlogo igrajo akterji spolnega nadlegovanja - storilci in žrtve. Ugotovili smo, da le-te storilci dojemajo kot manjvredna bitja, ki so brez pravice do zavrnitve njegove želje (Kanduč, 1999). Veliko držav ima pravno urejen sistem, ki se nanaša na spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Slovenska zakonodaja je pri opredeljevanju tega pojava relativno nova. Januarja 2003 je začel veljati Zakon o delovnih razmerjih, ki spolno nadlegovanje na delovnem mestu prepoveduje, leta 2007 pa je novela o omenjenem zakonu temeljito prenovila te določbe (Tavčar, 2009). Prepoved spolnega nadlegovanja najdemo tudi v Kazenskemu zakoniku in Zakonu o javnih uslužbencih ter v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Zadnje poglavje se potem osredotoča na praktični del, kjer smo z vprašalnikom preverjali, ali prihaja do spolnega nadlegovanja v policiji. Ugotovili smo, da le-to slovenskim policistom in policistkam ni tuj pojav in da so ga v največji meri deležni s strani sodelavcev in občanov, najmanj pa s strani nadrejenih. Ne glede na vedenjske odzive v primeru nadlegovanja pa sodelujoči v raziskavi pri tem doživljajo različne psihične in psihosomatske simptome, kjer se med njimi najpogosteje pojavljata živčnost in vzkipljivost.
Ključne besede: spolno nadlegovanje, delovno mesto, policija, analize, vprašalniki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.06.2017; Ogledov: 1588; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (953,84 KB)

10.
Nove psihoaktivne snovi in njihova razširjenost med zaporniki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tosja Lipavc, 2016, diplomsko delo

Opis: Zavedamo se, da so psihoaktivne snovi prisotne v Republiki Sloveniji že od nekdaj. Vendar uporaba prepovedanih snovi predstavlja eno najbolj akutnih bolezni sodobne družbe in zahteva vedno večjo pozornost za preprečevanje širjenja njihove uporabe in s tem zaščito vseh struktur družbe pred vedno bolj agresivnimi ponudniki. V diplomski nalogi sem se opredelila na nove psihoaktivne snovi, ki imajo podobne učinke (psihične in fizične) kot psihoaktivne snovi, vendar so še tako nepoznane, da še niso uvrščene na listo prepovedanih drog. Prav te nove psihoaktivne snovi so največja nevarnost, ki preži v današnjem času. Zaradi sodobnega načina nakupa (internetni nakupi) teh novih psihoaktivnih snovi in dostopnih cen se je tudi njihova razširjenost drastično povečala. Praktično delo sem opravljala v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer sem se srečevala z nekaterimi zaporniki, ki so pristali v zaporu prav zaradi kaznivih dejanj povezanih s prepovedanimi snovmi. Zato sem hotela raziskati, kako so zaporniki seznanjeni z novimi psihoaktivnimi snovmi in ali se z njimi srečujejo tudi v zaporih. Raziskavo sem opravila z anketo, h kateri so bili pozvani vsi Zavodi zaprestajanje kazni zapora v Sloveniji, vendar so v anketi sodelovali naslednji; Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, oddelek Nova Gorica. Analiza ankete je pokazala, da je bila anketa uspešna, saj so se potrdile domneve, ki sem jih zastavila.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, psihoaktivne snovi, zaporniki, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1750; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1009,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici