| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Starostne razlike v samoregulaciji učenja
Karin Bakračevič, Marta Licardo, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V pričujoči raziskavi smo želeli preučiti razvoj različnih področij samoregulacije v obdobju mladostništva in zgodnje odraslosti. Študija je vključevala učence v zaključnih razredih osnovne šole, stare 14-15 let, gimnazijce, stare 17-18 let, in študente, stare 22-23 let. Za pridobivanje informacij o kognitivni, metakognitivni in motivacijski samoregulaciji pri učenju smo uporabili Vprašalnik metakognitivnih, kognitivnih in motivacijskih strategij (Motivated Strategies for Learning Questionnaire MSLQ; Pintrich, 1991). Merili smo tudi metakognitivno točnost ob reševanju problemov. Le-ta naj bi nakazovala dejansko zmožnost metakognitivne samoregulacije. Rezultati so med starostnimi skupinami pokazali naslednje razlike: zaznana sposobnost samoregulacije je glede na skupino osnovnošolcev v obdobju srednjega šolanja upadla in nato zopet narasla v obdobju študija. Omenjena tendenca se ni pokazala v meritvi metakognitivne točnosti, pri kateri smo beležili izboljšanje skozi celotno raziskovano obdobje. Pokazale so se tudi zanimive razvojne razlike med spoloma: razlike v zaznani zmožnosti samoregulacije med fanti in dekleti so bile veliko večje v obdobju zgodnjega mladostništva (osnovnošolci), nato so se z naraščajočo starostjo zmanjšale (skupina srednješolcev) in v obdobju poznega mladostništva oziroma zgodnje odraslosti (skupina študentov) so razlike praktično izginile. Razlog za to lahko najverjetneje iščemo v različni hitrosti razvoja samoregulacije med fanti in dekleti.
Ključne besede: samoregulacija, metakognicija, starostne razlike, učenci, učenje, mladostniki, Vprašalnik metakognitivnih, kognitivnih in motivacijskih strategij (MSLQ), Naloge verbalno-logičnega razmišljanja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1194; Prenosov: 85
URL Povezava na celotno besedilo

62.
ČEČKANJE KOT INDIKATOR RAZPOLOŽENJA MLADOSTNIKOV
Nataša Ozmec, 2015, magistrsko delo

Opis: Raziskava se nanaša na mladostništvo, razpoloženjske motnje in projekcijsko risanje ter skuša skozi čečkanje oblikovati preprosto in učinkovito tehniko, s katero bi ugotavljali določeno razpoloženje in blagostanje mladostnikov. Raziskava je razdeljena na dve fazi. V prvi fazi je sodelovalo 87 mladostnikov Gimnazije Murska Sobota in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, druga faza je potekala na istem vzorcu, udeležencev je bilo 84. Pri projekcijskem delu naloge so morali udeleženci s poljubno barvico načečkati podobo v skladu s svojim počutjem v zadnjih dveh tednih. Na voljo so imeli 7 barvic, in sicer črno, modro, zeleno, rdečo, rumeno, oranžno in vijolično. Hkrati so udeleženci morali še rešiti Vprašalnik WHO-5 (ang. The WHO 5-item Well-Being Index (WHO-5), Lestvico stresnih življenjskih dogodkov (ang. The 29 – item Life Event Scale) in Vprašalnik MDI (ang. Major Depression (ICD-10) Inventory), ki je bil uporabljen samo v 2. fazi. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da med mladostniki obstaja statistično pomembna razlika v blagostanju glede na izrabo prostora in velikost čačke. Na mladostnike v veliki meri vplivajo tudi stresni življenjski dogodki. Večje število stresnih dogodkov se je izkazalo kot indikator slabšega počutja oz. nizkega blagostanja. Ugotovitve naše študije tudi kažejo, da posamezna barva čačke nima učinka na blagostanje mladostnikov. Udeleženci so, ne glede na to ali so v obeh fazah izbrali enako ali drugačno bravo čačke, dosegli podoben rezultat na vprašalniku WHO5, kar pomeni, da se ne razlikujejo v blagostanju. Tekom študije virov in ob analizi raziskave smo hkrati ugotovili, da lahko ima posamezna čačka za različne posameznike tudi različen pomen, kar lahko otežuje interpretacijo. Čečkanje lahko predstavlja učinkovito izrazno sredstvo, na podlagi česa lahko zgolj sklepamo, ne pa tudi podajamo diagnoze, o mladostnikovem razpoloženju in blagostanju.
Ključne besede: mladostništvo, razpoloženjske motnje, projekcijske tehnike, čečkanje, Vprašalnik WHO5, Vprašalnik MDI, stresni življenjski dogodki
Objavljeno v DKUM: 13.11.2015; Ogledov: 1984; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

63.
Izvedba kakovostnega spletnega anketiranja: analiza spletne ankete o zadovoljstvu strank z računovodskimi servisi
Maruša Krajnc, 2015, diplomsko delo

Opis: Razvoj tehnologije in vsakodnevna uporaba interneta sta dejavnika, ki sta najbolj vplivala na razvoj spletnega anketiranja. Spletno anketo anketirani izpolnjujejo brez prisotnosti anketarja, izdelana pa je v spletnem orodju, ki je dostopno na internetu. Pripravi in oblikuje jo lahko vsakdo, ki ima osnovno računalniško znanje. Anketiranci prejmejo povabilo za izpolnjevanje, spletno anketo pa lahko izpolnjujejo v času, ki jim ustreza. Diplomski projekt je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj spletnih anket, značilnosti spletnega raziskovanja, načela pri izdelavi spletnih anket in oblikovanje spletnega vprašalnika. Podrobneje smo obravnavali napake, ki se lahko pojavijo, in prednosti ter slabosti spletnega anketiranja. V praktičnem delu smo preučevali spletni orodji 1KA in Google, ki sta brezplačno dostopni. Anketa zadovoljstva strank z računovodskimi servisi, ki smo jo pridobili iz spletne strani Gospodarske zbornice Slovenija, nam je bila v pomoč, da smo prikazali vrste vprašanj, ki jih spletni orodji 1KA in Google podpirata. Dokazali smo, da se lahko spletne ankete uporabljajo tudi v zvezi z računovodstvom. Na koncu diplomskega projekta smo še naredili primerjavo uporabljenih spletnih orodij.
Ključne besede: spletno anketiranje, spletna anketa, spletni vprašalnik, spletno orodje.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2015; Ogledov: 3545; Prenosov: 548
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

64.
STALIŠČA PREBIVALSTVA DO PRIREDITVE EUROBASKET 2013
Marko Petek, 2015, diplomsko delo

Opis: Stališča do posameznega objekta se razlikujejo od posameznika do posameznika, saj na njih vpliva veliko dejavnikov. Razumemo jih lahko kot neko zavedanje, občutek, ki ga ima vsak posameznik o določeni stvari. Lahko jih pridobi z lastnimi izkušnjami ali pa s posnemanjem. Stališča je težko oblikovati, še težje pa jih je spreminjati. V teoretičnem delu sem opisal stališča, modele stališč, merjenje, oblikovanje in spreminjanje le-teh. Opisal sem tudi anketni vprašalnik in marketing prireditev. V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika izmeril stališča prebivalstva do prireditve Eurobasket 2013. S potekom dela in odzivom respondentov sem zadovoljen.
Ključne besede: stališča, Eurobasket 2013, anketni vprašalnik, marketing, Lipko
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1292; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

65.
TRŽENJSKA OCENA KUPCEV MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV NA ŠIRŠEM OBMOČJU OBČINE PTUJ
Katica Muršec, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je analizirati tržno povpraševanja kupcev po mlečnih izdelkih na širšem območju občine Ptuj. V nalogi ocenjujemo odnos kupcev do ponudbe mleka in mlečnih izdelkov, analiziramo njihova stališča do kakovosti, izvora ter blagovnih znamk ponujenih izdelkov, presojamo njihove prehranske in nakupne navade pri mleku in mlečnih izdelkih. Metodologija vključuje SWOT analizo prireje mleka v Sloveniji in terensko anketiranje 100 naključnih kupcev z lastnim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh delov: (I) prvi del zajema socialno-demografske spremenljivke, (II) drugi prehransko-nakupne navade kupcev mleka in mlečnih izdelkov, (III) tretji pa zajema odnos kupcev do ponudbe mlečnih izdelkov.
Ključne besede: mleko, mlečni izdelki, tržna analiza, anketni vprašalnik, SV Slovenija
Objavljeno v DKUM: 14.09.2015; Ogledov: 1503; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

66.
ORGANIZACIJSKA KULTURA PODJETJA X
Ines Balažic, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti organizacijsko kulturo. Pomen organizacijske kulture, njene vsebine, ter vpliv organizacijske kulture na uspešnost poslovanja organizacije.
Ključne besede: organizacijska kultura, norme, vrednote, OCAI vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 25.08.2015; Ogledov: 1090; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (303,30 KB)

67.
Povezava med Eysenckovimi osebnostnimi potezami in spominsko obnovo
Igor Areh, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo povezanosti med osebnostnimi potezami in količino ter točnostjo spominskega priklica, kar bi omogočilo oblikovanje modela za napovedovanje verodostojnosti pričanja očividcev kaznivih dejanj. Raziskovalne hipoteze temeljijo na dosedanjih raziskovalnih in teoretičnih pričakovanjih: visok nevroticizem, psihoticizem in visoka introvertnost so povezani z manjšo točnostjo in količino spominske obnove. V raziskavi je sodelovalo 280 študentov, starih od 18 do 21 let. Po uporabi osebnostnega vprašalnika EPQ-R so si udeleženci ogledali posnetek telesnega napada na žensko, ki se je končal z ropom. Po sedmih dnevih sem s čeklisto ugotavljal točnost in količino spominske obnove. Ugotovil sem, da psihoticizem ni povezan s točnostjo in količino spominske obnove. Ekstravertnost pri moških ne korelira z merjenimi značilnostmi spominske obnove, pri ženskah pa je pozitivno povezana le s količino spominske obnove. Visok nevroticizem je pri ženskah povezan z manj točno in količinsko siromašnejšo obnovo. Pri moških je visok nevroticizem povezan le z manjšo količino obnovljenih podatkov. Kaže, da lahko pri ekstravertnih ženskah pričakujemo večjo količino spontano navedenih informacij o dogodku, pri tem ni upravičeno pričakovati bolj točne spominske obnove. Dobljeni korelacijski koeficienti so nizki in sklepam, da uporabnega modela za napovedovanje verodostojnosti pričanja ni mogoče izoblikovati. Šibkost raziskave je manjša reprezentativnost vzorca, saj je povprečna vrednost osebnostne poteze ekstravertnost nižja od normativnih vrednosti. Ugotovitve raziskave so pomembne za učinkovitejše presojanje verodostojnosti pričanja očividcev, prispevajo pa tudi k razjasnitvi odnosov med osebnostnimi potezami in spominsko obnovo. Prednost raziskave je v višji ekološki veljavnosti, saj je izvedena na način, ki posnema dogajanje v resničnosti.
Ključne besede: osebnostne lastnosti, vprašalniki osebnosti, Eysenckov vprašalnik osebnosti (EPQ-R), Eysenck, spominska obnova, pričanje očividcev
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1332; Prenosov: 65
URL Povezava na celotno besedilo

68.
NAKUPNO VEDENJE KUPCEV AVTOMOBILOV V SLOVENIJI
Dario Filipović, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo preučevali nakupno vedenje kupcev avtomobilov v Sloveniji. V teoretičnem delu smo obravnavali podatke o številu prodanih avtomobilov v Sloveniji, povprečni starosti Slovenskih avtomobilov, stopnji motorizacije in najbolj prodajanih avtomobilih na slovenskem trgu. Opredelili smo pojme potrošnika in navedli dejavnike nakupnega vedenja. V praktičnem delu smo na vzorcu izvedli anketni vprašalnik. Podatke smo statistično obdelali, in na podlagi analiz, odgovorili na raziskovalna vprašanja in zavrgli ali potrdili hipoteze. Končni del diplomskega dela je sestavljen iz ugotovitev in novih predlogov, kjer smo ugotovili, da je avtomobilski trg v Sloveniji dobro oskrbljen z avtomobilsko ponudbo, ki lahko zadovolji kupce tudi v težkih gospodarskih razmerah. Na podlagi ugotovitev smo izdelali predlog novega marketinšlega načrta.
Ključne besede: nakupno vedenje, potrošnik, zadovoljstvo, avtomobil, anketni vprašalnik.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2015; Ogledov: 1499; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

69.
ISKANJE IN IZBOR KADROV NA KLINIKI GOLNIK
Mateja Kopač, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili Kliniko Golnik ter raziskovali in ugotavljali, na kakšen način pridobivajo in izbirajo ustrezne kadre. Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in empirični oz. raziskovalni del. V prvem, teoretičnem delu smo opisali kadrovanje, načrtovanje kadrov, pridobivanje kadrov in njihovo selekcijo. Pri pridobivanju kadrov smo opisali analizo dela, postopek pridobivanja kadrov ter predstavili in opisali interno ter eksterno pridobivanje kadrov. Pri selekcioniranju kadrov smo opisali postopek izbiranja kadrov ter predstavili in opisali metode izbiranja kadrov. V nadaljevanju smo predstavili namen kadrovskega vprašalnika ter podrobneje opisali njegove prednosti in slabosti. V drugem, raziskovalnem delu smo predstavili organizacijo – Kliniko Golnik ter ugotavljali, na kakšen način pridobivajo kadre in katere selekcijske metode koristijo pri izboru. Na kliniki smo izvedli tudi anketo med zaposlenimi, ki so se v organizaciji zaposlili v zadnjih treh letih, in ugotavljali, kje so dobili informacije o prostem delovnem mestu, kakšen je bil selekcijski postopek, najbolj pa nas je zanimalo njihovo mnenje o obstoječem kadrovskem vprašalniku. Ugotovili smo, da je največ anketiranih informacijo o prostem delovnem mestu dobilo na Zavodu RS za zaposlovanje ter da klinika pri selekcioniranju največkrat zahteva prijave, življenjepise in razna dokazila. Glede kadrovskega vprašalnika pa smo ugotovili, da se jim zdi sicer dokaj primeren, vendar je potreben prenove. Na podlagi opravljene raziskave smo podali ugotovitve in ustrezne predloge za izboljšavo obstoječega stanja.
Ključne besede: Kadrovanje, pridobivanje kadrov, selekcija kadrov, kadrovski vprašalnik.
Objavljeno v DKUM: 03.06.2014; Ogledov: 1859; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (887,02 KB)

70.
STALIŠČA LOKALNEGA PREBIVALSTVA DO PRIREDITVE MARIBOR - EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE
Anja Hribernik, 2013, diplomsko delo

Opis: Stališča so naučene predispozicije, s katerimi se odzivamo na določene objekte ali subjekte. Kljub svoji kompleksnosti nam stališča pomagajo razumeti mnenja posameznikov do nekega objekta opazovanja. Stališča se od posameznika do posameznika razlikujejo. Diplomski seminar govori o teoriji stališč in o stališčih lokalnega prebivalstva do prireditve »Maribor – Evropska prestolnica kulture«. Sestavljen je iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sem opredelila stališča na splošno, ter opisala njihovo oblikovanje, modele stališč, ter metode merjenja stališč. V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika analizirala stališča lokalnega prebivalstva do prireditve »Maribor – Evropska prestolnica kulture«. Rezultati raziskave temeljijo na priložnostno izbranem vzorcu šestdesetih oseb, ki izhajajo iz Maribora oziroma njegove okolice.
Ključne besede: stališča, lokalno prebivalstvo, prireditev, Evropska prestolnica kulture, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 1598; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (870,51 KB)

Iskanje izvedeno v 1.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici