31. Ozaveščenost uporabnikov o pogojih uporabe mobilnih aplikacijMuhammed Malanović, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali, koliko uporabnikov mobilnih naprav, ki delujejo na operacijskem sistemu Android obuja pozornost na varnost mobilne aplikacije pred njeno namestitvijo. V te namene smo razvili mobilno aplikacijo »The Ultimate Flashlight«, v katero je bil vključen anketni vprašalnik. Z analizo odgovorov iz ankete smo ugotavljali, koliko uporabnikov je ozaveščenih o pogojih uporabe mobilnih aplikacij. Raziskava je pokazala, da so uporabniki premalo ozaveščeni o pogojih uporabe mobilnih aplikacij. Z odgovorov hkrati sklepamo, da so uporabniki v veliki meri seznanjeni z nevarnostmi, katere grozijo, v kolikor niso ob njihovi uporabi dovolj pazljivi, vendar kljub temu mobilne aplikacije ne uporabljajo pravilno.
Ključne besede: operacijski sistem Android, varnost, aplikacija, anketni vprašalnik, analiza.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1292; Prenosov: 139
 Celotno besedilo (2,11 MB) |
32. Uporabnost različnih metod za vrednotenje zaužite hrane v mobilnih aplikacijah za nadzor sladkorne bolezniKristijan Vukančić, 2018, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki zahteva stalen nadzor nad vnosom hranil. Z naprednimi tehnologijami, predvsem na področju informatike, je prišlo do razvoja številnih mobilnih aplikacij (MA), ki to omogočajo. Namen magistrskega dela je predstaviti tri različne načine vnosa hranil in ugotoviti, kaj je uporabnikom všeč. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 106 anketirancev. Od tega jih je 16 imelo diagnosticirano SB2. Anketiranci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 15 vprašanj. Na podlagi predstavitvenih slik so skušali ugotoviti, kateri način vnosa hranil jim je všeč. Želeli smo ugotoviti, ali anketiranci uporabljajo funkcijo vnosa hranil in zakaj se odločajo za uporabo le-te. Rezultati: V magistrskem delu smo ugotovili, da so pri ocenjevalnih postavkah udeleženci statistično pomembno višje ocene podajali pri načinu vnosa s skeniranjem črtnih kod. V našem vzorcu smo ugotovili, da ljudje močno vrednost MA pripisujejo obvladovanju bolezni in izgubi telesne mase, čeprav je dejanska uporaba zdravstvenih MA redka. Sklep: Nadzor nad vnosom hranil s pomočjo MA lahko postane eden ključnih dejavnikov pri obvladovanju SB2. Ljudem je všeč enostaven in hiter način vnosa hranil, kakršen je vnos s pomočjo skeniranja črtne kode. Veliko ljudi sploh še ni uporabljalo zdravstvenih MA, zato jih je potrebno spodbuditi k uporabi.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, mobilna aplikacija, vnos hranil, pametni telefon, samokontrola, vprašalnik.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1516; Prenosov: 167
Celotno besedilo (2,13 MB) |
33. Vpliv adherence pri zdravljenju multiple skleroze z imunomodulatornimi zdraviliMetka Škofič, 2018, magistrsko delo Opis: Multipla skleroza (MS) je kronično vnetno avtoimunsko obolenje osrednjega živčnega sistema in je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Ženske zbolevajo pogosteje od moških. Vzrok za bolezen ni poznan, prav tako nimamo zdravila s katerim bi bolezen pozdravili. Imamo pa zdravila s katerimi lahko vplivamo na potek bolezni, z zmanjšanjem števila zagonov, upočasnitvijo napredovanja invalidnosti ter izboljšanja kakovosti življenja. Za slednje je pomembna tudi dobra adherenca jemanja zdravil. Namen raziskave je ugotoviti adherenco zdravljenja, vzroke za izpustitev odmerka zdravila in morebitno potrebo po predčasnem obisku pri zdravniku. Prav tako nas je zanimalo ali sta oblika bolezni ter način jemanja zdravila povezani z adherenco. Metodologija raziskovanja. Raziskovalne metode: V raziskavo smo vključili 90 bolnikov zdravljenih na Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor Glede na vrsto učinkovine smo bolnike razvrstili v tri skupine po 30 bolnikov. Za ugotavljanje vzrokov in razlogov izpuščenih odmerkov zdravila smo uporabili prirejen anketni vprašalnik (MSTEQ Multiple Sclerosis Experience Questionnare). Vsi bolniki so bili seznanjeni z namenom in vsebino raziskave. Za raziskavo smo pridobili soglasje Komisije za medicinsko etiko UKC Maribor. Rezultati raziskave. V obeh naših skupinah bolnikov zdravljenih s peroralno terapijo smo ugotovili, da jih je 25 % izpustilo odmerek zdravila. Prav tako je v skupini 3, ki je bila na injekcijski terapiji, odstotek bolnikov z izpuščenim odmerkom podoben in znaša 26,7 %. Če upoštevamo kriterij izpuščen ≥1 odmerek, je bila pri naših bolnikih adherenca zdravljenja prisotna kar pri 74,4 % bolnikov z MS. Pri upoštevanju kriterija izpuščenega odmerka ≥ 25 % pa je adherenca 97,4 %. Na podlagi slednjega kriterija smo v vseh treh skupinah dobili visoko adherenco, saj je v skupini 1 bila 99,2 %, v skupini 2 95,2 % in v skupini 3 97,8 %. Ko smo primerjali adherenco posameznih skupin med seboj ter ko smo primerjali skupini na peroralni terapiji z injekcijsko terapijo ni bilo statistično značilnih razlik. Le enemu bolniku (6,7 %) od 15 na peroralni terapiji, ki so izpustili odmerek zdravila, se je zdravstveno stanje spremenilo
iv
in je potreboval predčasen obisk pri zdravniku. Nobenemu bolniku od osmih, ki so prejemali injekcijsko terapijo in so izpustili odmerek zdravila, se zdravstveno stanje ni spremenilo in nihče ni potreboval zdravniške pomoči. Največ težav so imeli bolniki zaradi občutka pekoče bolečine med injiciranjem (80 %), ter krvavenja na mestu injiciranja (80 %). Najpogostejši vzrok za izpustitev odmerka zdravila pri injekcijski terapiji je bila odsotnost z doma s posledično nedostopnostjo do zdravila. Najpogostejša vzroka izpustitve odmerka peroralne terapije sta bila prezaposlenost (60 %) ter pozabljivost (40 %).
Diskusija in zaključek: Pri doseganju adherence smo ugotovili, da je izobraževanje bistvenega pomena. Dobra adherenca je povezana z dobro podporo bolnikov s strani tima za multiplo sklerozo.
Ključne besede: multipla skleroza, adherenca jemanja zdravil, oblike in načini zdravljenja, MSTEQ vprašalnik.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1903; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,64 MB) |
34. Prenova procesa zaposlovanja v podjetju xPatricija Kukec, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo raziskali na kakšen način pridobivajo in izbirajo ustrezen kader v podjetju X. Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela – na teoretični in empirični oz. raziskovalni del. V teoretičnem delu smo opisali proces zaposlovanja kadrov, planiranje, pridobivanje, selekcijo in končno izbiro kadrov. Pri pridobivanju kadrov smo opisali načine pridobivanja kadrov (interno in eksterno pridobivanje). Pri selekciji kadrov pa smo opisali metode selekcije, med njimi opisali tudi kadrovski vprašalnik in končno izbiro delavca. V raziskovalnem delu smo na kratko predstavili organizacijo X, njeno organizacijsko shemo in strukturo zaposlenih. Opisali in razčlenili smo tudi njihovo pridobivanje in selekcijo kadrov, izdelali pa smo tudi nov kadrovski vprašalnik. Ugotovili smo, da je sam proces zaposlovanja v podjetju X zelo kompleksen, saj gre za nihanja v naročilih, zato je težko predvideti optimalno število kadrov. Poleg internega pridobivanja kadrov, se poslužujejo tudi eksternega, ter na ta način poskušajo motivirati zaposlene, proces zaposlovanja kadrov v podjetju pa vodi direktor sam. Na podlagi opravljene raziskave smo navedli ugotovitve in ustrezne predloge za izboljšavo obstoječega stanja.
Ključne besede: proces zaposlovanja, pridobivanje kadrov, selekcija, kadrovski vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 24.05.2018; Ogledov: 1389; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1014,02 KB) |
35. Industrijski viličarji ter ergonomske rešitve le-teh v notranji logistikiJure Gracej, 2017, diplomsko delo Opis: V sodobnih časih ima odnos med zaposlenimi vedno večji vpliv na uspešno poslovanje podjetja. Posledično proizvajalci industrijske opreme, v našem primeru proizvajalci-viličarjev, vedno bolj stremijo k izdelavi viličarjev, ki so tehnološko dovršeni, ter prilagojeni za hitrejše, varnejše ter učinkovito delo. V zadnjih časih pa proizvajalci posvečajo vedno več pozornosti na samo ergonomiji viličarjev, saj človeški faktor znatno vliva na učinkovitost dela.
V diplomskem delu smo raziskali ter analizirali, kako proizvajalci viličarjev poskrbijo za samo ergonomijo vozila. Vozniki viličarjev preživijo 40 ur tedensko na viličarjih. Posledično je ergonomija viličarja zelo pomemben faktor, ki vpliva na zdravje ter učinkovitost operaterja.
S pomočjo ankete smo primerjali dva tehnološko zelo podobna viličarja. Tako smo poskušali potrditi ali zavreči podane teze v diplomskem delu.
Z anketo smo preverili tudi, kateri tehnološki pripomočki pomagajo k večji učinkovitosti viličarjev in kakšen je vpliv na zdravje operaterjev viličarjev.
Ključne besede: notranja logistika, viličarji, ergonomija viličarjev, primerjava viličarjev, anketni vprašalnik, analiza
Objavljeno v DKUM: 20.12.2017; Ogledov: 1375; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,29 MB) |
36. Vzgojni stili staršev in njihove vrednotne usmeritveMateja Rubin, 2017, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil preučiti vzgojne stile staršev ter njihove vrednotne usmeritve in medsebojne povezave. Preučili smo, kako se vrednote staršev razlikujejo glede na izobrazbo, spol, velikost kraja in religioznost, zanimalo pa nas je tudi, kako starši privzgajajo vrednote in za katere si najbolj prizadevajo, da bi jih privzgojili svojim otrokom. V raziskavi je sodelovalo 78 otrok in 146 njihovih staršev. Na podlagi Vprašalnika starševske avtoritete PAQ in modificirane oblike Muskove lestvice vrednot MLV-M smo ugotovili, da pri starših prevladuje avtoritativen stil vzgajanja, ki ne kaže statistično pomembne povezave z vrednotami Muskove klasifikacije vrednot. Pri permisivnih starših obstaja šibka negativna statistično pomembna povezanost z moralnimi vrednotami, prav tako šibko negativno statistično pomembno se s societalnimi, kulturnimi, ekološkimi, spoznavnimi in izpolnitvenimi vrednotami povezuje tudi avtoritaren vzgojni stil. Ocene pomembnosti vrednot se glede na kraj bivanja staršev in njihovo izobrazbo niso pomembno statistično razlikovale, glede religioznosti pa se je pokazala šibka statistično pomembna pozitivna povezava s tradicionalnimi, religioznimi, patriotskimi, moralnimi in apolonskimi vrednotami. Matere so v svoji vrednotni usmeritvi bolj apolonsko usmerjene v primerjavi z očeti, ki se bolj usmerjajo k dionizičnim vrednotam. Oboji si v največji meri prizadevajo, da bi svojim otrokom preko pogovora ter z zgledom privzgojili vrednoti poštenost in delavnost.
Ključne besede: vrednote staršev, vzgojni stili, MLV-M, Vprašalnik starševske avtoritete PAQ, vzgoja vrednot.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2017; Ogledov: 2866; Prenosov: 979
Celotno besedilo (1,51 MB) |
37. Metoda anketiranja za zajemanje podatkov in stališč o mobilnosti v urbanih območjihVivien Lorenčič, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena metoda anketiranja za zajemanje podatkov in stališč o kakovosti mobilnosti v urbanih območjih. Predstavljen je proces planiranja prometa v mestih, ter izvajanje monitoringa in evalvacij za vrednotenje procesa trajnostnega načrtovanja. Za potrebe monitoringa in evalvacij se izvajajo anketni vprašalniki. Od tod je izhajal raziskovalni problem. Problem se je nanašal na vrste anketnih vprašalnikov, ki se uporabljajo za zajemanje podatkov in stališč o mobilnosti, ter na to kako jih smiselno strukturirati, da bi se lahko strokovnjaki lažje odločili za primeren anketni vrašalnik glede na namen anketiranja.
V okviru raziskave so analizirani anketni vprašalniki za ugotavljaje stanja mobilnosti in potovalnih navad v urbanih območjih. Vprašalnike sem smiselno strukturirala v tabelo in jih razdelila glede na vertikalo in horizontalo. Po horizontali jih lahko razdelimo na dve skupini: na vprašalnike za strokovnjake in na vprašalnike za populacijo/uporabnike. Po vertikali pa jih lahko razdelimo glede na to koga ali o čem anketiramo. Za vsako skupino vprašalnikov je predstavljen vsaj po eden primer vprašalnika. Na podlagi v uvodu postavljene delovne hipoteze in problema so v sklepu zapisane ugotovitve raziskovalne naloge. V prilogah je katalog zbranih primernih preizkušenih anketnih vprašalnikov za določene namene anketiranja.
Ključne besede: prometni strokovnjaki, planiranje prometa, anketa, vprašalnik, mobilnost
Objavljeno v DKUM: 13.09.2017; Ogledov: 1954; Prenosov: 261
Celotno besedilo (10,69 MB) |
38. |
39. Teorija uma v zgodnjem otroštvu: validacija vprašalnika za staršeNika Knez, 2017, magistrsko delo Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti merske značilnosti (zanesljivost, strukturno in sočasno veljavnost) slovenske oblike Vprašalnika teorije uma za starše, ki smo ga v okviru raziskave tudi prevedli in priredili za slovensko populacijo. Gre za novo metodo v merjenju teorije uma, ki presega omejitve tradicionalnih mer teorije uma in se vse bolj uveljavlja na mednarodnem področju. Teorija uma je definirana kot sposobnost pripisovanja mentalnih stanj sebi in drugim ter napovedovanja in razumevanja posameznikovega vedenja na podlagi njegovih mentalni stanj. Rezultati na vzorcu 279 predšolskih otrok kažejo podobno strukturno veljavnost in visoko zanesljivost, kot je značilna za izvorno obliko vprašalnika. Na splošno rezultati faktorske analize podpirajo delitev postavk v tri lestvice (zgodnjo, osnovno in napredno raven teorije uma). Nekaj postavk se ni nasičalo glede na predvidevanja, zato smo za nekatere izmed teh predlagali spremembe v prevodu. Podprli smo tudi enofaktorsko rešitev. Tako enofaktorska kot trifaktorska rešitev sta se pokazali kot psihometrično ustrezni, vendar na podlagi rabe v tujih raziskavah priporočamo uporabo enofaktorske rešitve za splošno populacijo, trifaktorska rešitev pa se je pokazala kot uporabna predvsem pri specifičnih populacijah otrok (motnje avtističnega spektra). Med vedenjskimi nalogami in Vprašalnikom teorije uma se je pokazala statistično pomembna pozitivna povezanost. V raziskavi so predstavljene tudi povezave z nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Dobljeni rezultati v splošnem kažejo, da lahko teorijo uma zanesljivo in veljavno merimo s pomočjo ocen staršev in da Vprašalnik teorije uma za starše služi kot dobro merilo za preučevanje teorije uma v slovenskem prostoru.
Ključne besede: teorija uma, zgodnje otroštvo, predšolsko obdobje, faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost, vprašalnik za starše
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 3277; Prenosov: 589
Celotno besedilo (1,53 MB) |
40. Kultura in motivacija na delovnem mestu na primeru dveh državMetod Škerget, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo predstavili dva zelo pomembna pojma, ki sta ključna za dobro delovanje podjetja in njegovih zaposlenih.
V prvem delu, ki je bil teoretičen, smo predstavili pojma kultura in motivacija ter državi, v katerih je potekala raziskava – Slovenijo in Španijo. V sklopu kulture smo opredelili kulturo, njeno vlogo, ravni kulture, razvrščanje nacionalnih kultur, kulturni šok, dimenzijo in sestavo kulture. V sklopu motivacije pa smo opredelili motivacijo samo, vrste motivov, motivacijsko strukturo in modele, lestvico delovnih motivov, motivacijske dejavnike in kako uničiti motivacijo. V sklopu predstavitve držav pa smo se osredotočili predvsem na njune poslovne običaje, gospodarstvo, prebivalstvo in državno ureditev.
V drugem, empiričnem delu, pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika naredili raziskavo in skušali ugotoviti, kateri so najučinkovitejši motivacijski dejavniki na delovnem mestu v Španiji in Sloveniji. Izpostavili smo najučinkovitejše dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih.
Na podlagi pridobljenih anketnih vprašalnikov smo naredili analizo podatkov s pomočjo programa IBM SPSS Statistics. Analizirali smo vsak dejavnik posamezno in naredili primerjavo med državama. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo nato povzeli in zapisali naše ugotovitve. Rezultate smo prikazali tudi grafično, in sicer s prej omenjenim programom. Z rezultati lahko podjetje izboljša motiviranje svojih zaposlenih.
Dandanes se vedno več organizacij zaveda, kako pomembna sta kultura, v kateri podjetje posluje, in motivacija na delovnem mestu. Če v podjetju ne poznajo kulture, v kateri poslujejo, lahko nehote pride do veliko napačnih odločitev pri poslovanju. Prav tako morajo v podjetju poznati tujo kulturo, če želijo uspešno motivirati svoje zaposlene, saj lahko napačni načini motiviranja povzročijo demotivacijo pri zaposlenih.
Zelo pomembno je, da imamo na delovnem mestu zadovoljnega in motiviranega zaposlenega. To bi moral biti eden izmed glavnih ciljev vsakega podjetja. Zadovoljen in motiviran delavec bo bolj predan podjetju in bo bolje opravljal svoje delo, kar se bo kazalo v uspešnosti podjetja.
Ključne besede: Kultura, ravni kulture, dimenzije kulture, sestavine kulture, kulturni šok, motivacija, vrste motivov, motivacijska struktura, motivacijski modeli, motivacijski dejavniki, anketni vprašalnik, Slovenija, Španija.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2017; Ogledov: 1367; Prenosov: 330
Celotno besedilo (2,54 MB) |
