Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišče in namen: Pozitivni odnosi študentov zdravstvene nege so pomembni, saj so študenti tisti, ki se oziroma se bodo z osebami s posebnimi potrebami in njihovimi družinami srečevali vsakodnevno ter vplivali na njihovo celostno oskrbo in na številne druge dejavnike. Raziskovalne metode: Raziskovalno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja, z lestvico ATDP. Raziskava je potekala od aprila do junija 2019. Sodelovalo je 280 anketirancev. Podatke smo z IBM SPSS obdelali in analizirali. Za potrditev hipotez smo uporabili opisno statistiko in t-test. Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci z lestvico ATDP več kot v 60 % dosegli pozitiven odnos do oseb s posebnimi potrebami. Ugotavljamo, da ni povezave med lestvico ATDP in prisotnostjo fizične/duševne motnje pri družinskih članih ali prijateljih, osebami, ki so imele/niso imele stika z bolniki s fizičnimi/duševnimi motnjami, različnimi letniki dodiplomskega in podiplomskega študija ter starostjo. Ugotovili smo, da spol vpliva na odnos do oseb s posebnimi potrebami (U = 4515,50, p = 0,039). Diskusija in zaključek: Čeprav je rezultat pokazal, da imajo anketiranci pozitiven odnos, ga je treba krepiti, oblikovati in nadgraditi z novimi znanji in izkušnjami. Pri tem imata veliko vlogo izobraževalna institucija in učni načrt, ki bi moral vključevati več tematik o posebnih potrebah. Na področju posebnih potreb v Sloveniji je treba še marsikaj spremeniti, saj se o tem področju malo govori in raziskuje. Pomembno je, da se v prihodnje izvajajo raziskave, ki bi ugotavljale odnose med študenti zdravstvene nege po Sloveniji ter ugotovili, kateri dejavniki vplivajo na odnos.
Ključne besede: duševne motnje, fizične motnje, sprejemanje, ozaveščanje, vprašalnik ATDP
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1502; Prenosov: 181
Celotno besedilo (2,37 MB)

Opis: Izgorelost je pojav s številnimi negativnimi posledicami tako na individualnem nivoju kot na nivoju organizacije. Prisotna je v številnih poklicih, v zdravstvu in na oddelkih z zelo bolnimi, je lahko izgoreli posameznik veliko tveganje. Namen te naloge je zato proučiti izgorelost na medicinskih sestrah, ki delajo na oddelkih intenzivne medicine, ter dejavnike, ki so povezani z izgorelostjo, s tem pa podati smernice ustreznega preoblikovanja delovnega procesa. V analizo smo vključili nekatere demografske značilnosti (npr. spol, starost, izobrazba, delovna doba, oblika zaposlitvene pogodbe, vodilni položaj, krajši delovni čas, izmensko delo, število opravljenih delovnih ur v dnevu in tednu, število dni od zadnjega prostega dne) ter delovne zahteve in vire. Vprašalnik delovnih zahtev in virov smo po fokusnih skupinah, v katerih je sodelovalo 16 udeleženk, ustrezno priredili za točno specifično poklicno skupino, na kateri so bile opravljene analize. Naš vzorec je sestavljalo 126 medicinskih sester, ki so zaposlene na oddelkih intenzivne medicine v Sloveniji. Opravili smo več multiplih regresij in ugotovili, da sta najpomembnejša napovednika izgorelosti čustvene in kvalitativne zahteve. Dodatne analize so pokazale, da opora zdravnikov pomembno zmanjšuje izčrpanost pri medicinskih sestrah, medtem ko avtonomija pomembno zmanjšuje oslabljen kognitivni nadzor.
Ključne besede: izgorelost, delovne zahteve in delovni viri, medicinske sestre, oddelki intenzivne medicine, BAT vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1618; Prenosov: 339
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in o seznanjenosti staršev z njimi. Probiotični izdelki, ki spreminjajo oziroma ohranjajo črevesno mikrobioto, postajajo vse bolj dostopni za potrošnike. Namen naše raziskave je bil, poleg ugotavljanja seznanjenosti staršev s probiotiki, opisati njihov pogled na uporabo probiotikov pri otrocih. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj. Razdeljenih je bilo 50 vprašalnikov, vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel smo statistično obdelali podatke in jih grafično ponazorili. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 50 staršev otrok, starih od 1 do 14 let. Vsi anektirani so slišali za besedo »probiotik«, za njihovo uporabo pa jih je največ (20 %) slišalo v lekarni. Probiotike je že uživalo polovica anketiranih (50 %). 98 % anketiranih meni, da probiotiki ugodno vplivajo na človeški organizem. 88 % anektiranih je mnenja, da je ob uživanju antibiotikov uporaba probiotikov pomembna. 59 % anketirancev meni, da je uporaba probiotikov pri otrocih pomembna, ker se otrokova črevesna mikrobiota šele razvija. 62 % anketiranih je odgovorilo, da je njihov otrok že užival probiotike. Diskusija in zaključek: Ozaveščenost in znanje o probiotikih je med starši anketiranih otrok slabša in bi bilo potrebno večje vključevanje medicinskih sester v ozaveščanje o probiotičnih izdelkih. Izobraževanje in promocija zdravja med obiski pri predšolskem dispanzerju, bi prinesla več znanja in izboljšano zdravje otrok.
Ključne besede: probiotiki, črevesna mikrobiota, mikroorganizmi, starši, otroci, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 24.05.2019; Ogledov: 1607; Prenosov: 272
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Zloraba in stopnja odvisnosti od alkohola se po vsem svetu povečujeta ter dosegata epidemična razmerja. Stopnja odvisnosti se bo do leta 2020 podvojila. Razmerje med duševnimi motnjami in odvisnostjo od alkohola je vzajemno vzročno: odvisnost od alkohola povečuje tveganje za duševne motnje, duševne motnje povečujejo tveganje za odvisnost od alkohola. V starosti od 18 do 45 let so prisotne težke epizode pitja. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili dva presejalna in validirana vprašalnika: PHQ-9 ter AUDIT 10 vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, naš vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost od 18 do 45 let. Raziskavo smo izvedli s spletnim anketiranjem, podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili statistična testa Pearsonov hi-kvadrat test ter Fisherjev test. Rezultati: Anketirani izbirajo manj tvegani način pitja, pri manj kot polovici anketiranih depresija ni prisotna. Dejavniki, ki vplivajo na povečano zlorabo alkohola, so spol, zakonski stan ter število otrok. Tvegano pitje alkohola in depresija sta povezana, pogosto pitje alkohola potencira samomorilne misli. Prevalenca izpostavljenosti tveganemu pitju je dvakrat višja pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Uživanje alkohola je v Sloveniji sestavni del kulture v prostem času. Če ne bomo pričeli z intenzivnejšim raziskovanjem, odkrivanjem ter preprečevanjem tveganega pitja, se bo pričelo povečevati število obolenj, poškodb, invalidnost ter samomorilnost v povezavi z alkoholom. V zdravstvu se mora odpraviti ovira pomanjkanja časa za pridobitev popolne anamneze. Starostna meja pri presejalnih intervencijah se mora znižati.
Ključne besede: zloraba alkohola, odvisnost od alkohola, dejavniki tveganja, soobolevnost depresije, AUDIT 10 vprašalnik, PHQ-9 vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1973; Prenosov: 473
Celotno besedilo (961,40 KB)

Opis: Šport spremlja in ga izvaja skoraj celotna svetovna civilizacija. Aktualen je tako pri tistih, ki si želijo postati svetovne zvezde, kot tudi tisti, ki se z njim ukvarjajo zgolj tekom prostega časa. Ljudje, ki ga jemljejo kot hobi, se z njim ukvarjajo z namenom izboljšanja splošnega počutja, za grajenje pozitivne samopodobe, za zadostitev notranjega zadovoljstva, za zdrav način življenja in podobno. Lahko bi rekli, da sta ključna motiva želja in doseganje zastavljenih ciljev, ki si jih postavijo z namenom motivacije. Športniki, ki se z njim ukvarjajo zgolj rekreativno, nimajo takšne odgovornost in vloge kot tisti, ki se ukvarjajo z njim profesionalno. Za profesionalne športnike je značilno, da jim predstavlja prioriteto, saj je to služba oziroma poklic in so od njega ekonomsko odvisni. Od rekreativnih pa se razlikujejo v tem, da potrebujejo več podpore, motivacije in zadovoljstva z opravljanjem svojega poklica, sej vse zgoraj našteto močno vpliva na nadaljevanje njihove športne kariere. Klubi in organizacije, v katerih delujejo športniki, morajo poskrbeti, da bodo njihovi varovanci kar se da visoko motivirani in zadovoljni, saj je to poglaviten razlog za korektno in profesionalno opravljanje dela. Visoko motivirani športniki bodo namreč pomembno prispevali k ugledu kluba oziroma organizacije, posledično tudi na prihodek, ki se ob dobrih rezultatih poveča. V teoretičnem delu diplomskega seminarja bomo posvetili pozornost poglavju motivacije. Opredelili bomo pojem motivacije in opisali pomembnejše motivacijske teorije. Podrobneje bomo razdelali motivacijo v športu. Dotaknili se bomo tudi tematike zadovoljstva, v katerem se bomo osredotočili na zadovoljstvo pri delu, vpliv plač na vsakega posameznika, opredelili bomo merjenje zadovoljstva in navedli nekaj temeljnih pravil, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu posameznika. Cilj raziskave je bil ugotoviti poglavitni razlog za motivacijo igralcev v rokometnem klubu Krško, da vztrajajo v svoji panogi in kaj jim predstavlja zadovoljstvo pri treniranju in igranju za omenjen klub. Raziskava, ki smo jo opravili na podlagi pridobljenih rezultatov, je pokazala, da vsi igralci rokometnega kluba radi opravljajo svoje delo in da so dobri odnosi njihov glavni motivator za vztrajanje pri treniranju. Izmerili smo tudi njihovo zadovoljstvo na podlagi zastavljenih vprašanj in prišli do zaključka, da so bili dokaj zadovoljni z navedenimi dejavniki, ki smo jih določili. Z rezultati lanske sezone so bili zadovoljni. Potrebno je omeniti tudi to, da so skoraj prišli v najmočnejšo slovensko rokometno ligo. Na koncu raziskave bomo predstavili zastavljene hipoteze, ki jih bomo na podlagi rezultatov ovrgli oziroma sprejeli. Po končani razlagi hipotez bomo podali uporabne predloge, kaj bi lahko rokometni klub izboljšal za boljšo motivacijo in zadovoljstvo svojih članov. Rokometni klub bo rezultate, pridobljene v namene diplomskega seminarja, dobil v pregled.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, zadovoljstvo, merjenje zadovoljstva, anketni vprašalnik, rokometni klub Krško.
Objavljeno v DKUM: 30.11.2018; Ogledov: 1752; Prenosov: 257
Celotno besedilo (939,69 KB)