| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Psihometrične lastnosti Vprašalnika kognitivnih spodrsljajev na vzorcu študentov
Sara Mezek, 2019, magistrsko delo

Opis: Kognitivni spodrsljaji so opredeljeni kot napake, drobne nepozornosti pri vsakodnevnih aktivnostih, ki ji običajno izvedemo brez težav (Broadbent idr., 1982). Najbolj uveljavljen pripomoček za merjenje kognitivnih spodrsljajev predstavlja Vprašalnik kognitivnih spodrsljajev CFQ (Broadbent idr., 1982), psihometrične značilnosti slovenske različice pa do zdaj še niso bile preverjene. Glavni namen magistrske naloge je tako preveriti psihometrične značilnosti, v okviru katerih so bile analizirane faktorska struktura, zanesljivost vprašalnika, diskriminativnost postavk in povezanost vprašalnika z drugimi konstrukti. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 215 študentov različnih študijskih smeri in fakultet. Faktorska struktura vprašalnika je bila preverjana z eksploratorno in konfirmatorno faktorsko analizo, pri čemer sta bili pri eksploratorni metodi uporabljeni metoda glavnih osi in poševnokotna rotacija Oblimin. Rezultati so pokazali, da je z vsebinskega in psihometričnega vidika najustreznejši enofaktorski model, ki so ga identificirali avtorji izvornega vprašalnika (Broadbent idr., 1982). Rezultati so pokazali tudi, da se kognitivni spodrsljaji povezujejo z nevroticizmom, anksioznostjo in ruminacijo, na drugi strani pa se ne povezujejo s selektivno pozornostjo ter sposobnostjo inhibicije. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da ima vprašalnik veliko uporabno vrednost, izsledki raziskave pa poleg raziskovalne in aplikativne vrednosti predstavljajo podlago za informirano uporabo vprašalnika ter interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: kognitivni spodrsljaji, Vprašalnik kognitivnih spodrsljajev CFQ, psihometrične lastnosti, faktorska analiza
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1339; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

22.
Delovne zahteve in viri v povezavi z izgorelostjo med medicinskimi sestrami na oddelkih intenzivne medicine
Ana Pehnec, 2019, magistrsko delo

Opis: Izgorelost je pojav s številnimi negativnimi posledicami tako na individualnem nivoju kot na nivoju organizacije. Prisotna je v številnih poklicih, v zdravstvu in na oddelkih z zelo bolnimi, je lahko izgoreli posameznik veliko tveganje. Namen te naloge je zato proučiti izgorelost na medicinskih sestrah, ki delajo na oddelkih intenzivne medicine, ter dejavnike, ki so povezani z izgorelostjo, s tem pa podati smernice ustreznega preoblikovanja delovnega procesa. V analizo smo vključili nekatere demografske značilnosti (npr. spol, starost, izobrazba, delovna doba, oblika zaposlitvene pogodbe, vodilni položaj, krajši delovni čas, izmensko delo, število opravljenih delovnih ur v dnevu in tednu, število dni od zadnjega prostega dne) ter delovne zahteve in vire. Vprašalnik delovnih zahtev in virov smo po fokusnih skupinah, v katerih je sodelovalo 16 udeleženk, ustrezno priredili za točno specifično poklicno skupino, na kateri so bile opravljene analize. Naš vzorec je sestavljalo 126 medicinskih sester, ki so zaposlene na oddelkih intenzivne medicine v Sloveniji. Opravili smo več multiplih regresij in ugotovili, da sta najpomembnejša napovednika izgorelosti čustvene in kvalitativne zahteve. Dodatne analize so pokazale, da opora zdravnikov pomembno zmanjšuje izčrpanost pri medicinskih sestrah, medtem ko avtonomija pomembno zmanjšuje oslabljen kognitivni nadzor.
Ključne besede: izgorelost, delovne zahteve in delovni viri, medicinske sestre, oddelki intenzivne medicine, BAT vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1401; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

23.
Povezanost narcisizma in agresivnosti
Laura Polajner, 2019, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu nas je zanimala povezanost agresivnosti in narcisizma. Povezanost konceptov smo preverjali preko spletne ankete, ki jo je rešilo 250 udeležencev, starih med 18 in 50 let. Spletna anketa je bila sestavljena iz vprašalnika narcisizma NPI (Raskin in Hall, 1979; Raskin in Terry, 1988) vprašalnika agresivnosti BPAQ (Buss in Perry, 1992), ter demografskih podatkov udeležencev. V začetku empiričnega dela naloge smo preverili faktorsko strukturo naših podatkov, naredili smo torej komponentne analize, iz katerih smo izločili faktorje narcisizma in faktorje agresivnosti. Na našem vzorcu sta se pokazala dva faktorja narcisizma, ki smo ju poimenovali moč in ekshibicionizem ter štirje faktorji agresivnosti, ki smo jih poimenovali jeza, sovražnost, fizična agresivnost in besedna agresivnost. V prvih petih hipotezah smo preverjali povezanost dimenzij narcisizma z dimenzijami agresivnosti. Korelacijske analize so pokazale zmerne in nizke povezanosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Nadalje so nas zanimale razlike med spoloma v izraženosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Pokazalo se je, da se moški in ženske na našem vzorcu ne razlikujejo v izraženosti dimenzij narcisizma. Razlike med spoloma v izraženosti dimenzij agresivnosti, so se pokazale pri dimenzijah besedna in fizična agresivnost, pokazalo se je, da naj bi imeli moški višje izraženi dimenziji besedna in fizična agresivnost kot ženske. Preverjali smo tudi povezanost dimenzij narcisizma in agresivnosti s stopnjo izobrazbe posameznika ter s stopnjo izobrazbe staršev. Rezultati so pokazali, da se dimenzije negativno povezujejo z izobrazbo posameznika, in sicer so bile statistično pomembne povezanosti z dimenzijami jeza, sovražnost in fizična agresivnost.
Ključne besede: Narcisizem, agresivnost, povezanost, razlike med spoloma, vprašalnik narcisizma NPI, vprašalnik agresivnosti BPAQ
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1626; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (784,38 KB)

24.
Seznanjenost staršev z uporabo probiotikov pri otrocih
Živa Frešer, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in o seznanjenosti staršev z njimi. Probiotični izdelki, ki spreminjajo oziroma ohranjajo črevesno mikrobioto, postajajo vse bolj dostopni za potrošnike. Namen naše raziskave je bil, poleg ugotavljanja seznanjenosti staršev s probiotiki, opisati njihov pogled na uporabo probiotikov pri otrocih. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj. Razdeljenih je bilo 50 vprašalnikov, vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel smo statistično obdelali podatke in jih grafično ponazorili. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 50 staršev otrok, starih od 1 do 14 let. Vsi anektirani so slišali za besedo »probiotik«, za njihovo uporabo pa jih je največ (20 %) slišalo v lekarni. Probiotike je že uživalo polovica anketiranih (50 %). 98 % anketiranih meni, da probiotiki ugodno vplivajo na človeški organizem. 88 % anektiranih je mnenja, da je ob uživanju antibiotikov uporaba probiotikov pomembna. 59 % anketirancev meni, da je uporaba probiotikov pri otrocih pomembna, ker se otrokova črevesna mikrobiota šele razvija. 62 % anketiranih je odgovorilo, da je njihov otrok že užival probiotike. Diskusija in zaključek: Ozaveščenost in znanje o probiotikih je med starši anketiranih otrok slabša in bi bilo potrebno večje vključevanje medicinskih sester v ozaveščanje o probiotičnih izdelkih. Izobraževanje in promocija zdravja med obiski pri predšolskem dispanzerju, bi prinesla več znanja in izboljšano zdravje otrok.
Ključne besede: probiotiki, črevesna mikrobiota, mikroorganizmi, starši, otroci, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 24.05.2019; Ogledov: 1404; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

25.
MERJENJE IZGORELOSTI: VALIDACIJA SLOVENSKE OBLIKE VPRAŠALNIKA ZA OCENO IZGORELOSTI
Tjaž Polajžer, 2019, magistrsko delo

Opis: Pretekle nejasnosti in kritike v povezavi z merjenjem izgorelosti predstavljajo v trenutnem času povod za razvoj novih merskih pripomočkov, s katerimi bi čim bolj veljavno preučevali koncept izgorelosti. Raziskovalci na Univerzi v Leuvnu (Belgija) so razvili in validirali nov vprašalnik za oceno izgorelosti (ang. Burnout Assessment Tool – BAT), ki opredeljuje štiri primarne dimenzije sindroma (izčrpanost, mentalna odtujenost, čustvena oškodovanost, kognitivna oškodovanost). Zaradi ustreznih psihometričnih značilnosti izvirne različice Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT smo za namene magistrske naloge naveden merski pripomoček prevedli in prilagodili za slovensko jezikovno ter kulturno okolje. Nadaljnji cilj magistrskega dela je bil preveriti faktorsko strukturo slovenske oblike vprašalnika, njegove psihometrične lastnosti in povezave z nekaterimi sorodnimi konstrukti (npr. MBI, UWES-9, DUWAS). S takšnim izhodiščem smo želeli oceniti, ali je slovenski prevod Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT psihometrično ustrezen za uporabo v slovenskem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 233 zaposlenih posameznikov (od tega 39,5 % moških), starih od 22 do 62 let (M = 39,11), z različno izobrazbo, zaposlitvenim statusom in obliko delovnega razmerja. Uporabljena je bila testna baterija vprašalnikov iz področij izgorelosti, delovne zavzetosti, deloholizma, delovnih zahtev in depresije. Analiza notranje strukture Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT je potrdila obstoj večdimenzionalne in hierarhične strukture, ki se ujema s teoretičnim modelom, vendar določeni indikatorji kažejo na potrebo po posameznih modifikacijah postavk. Za slednje podajamo konkretne predloge sprememb in osvetlimo možne vzroke za njihovo neustreznost v slovenskem okolju. Nadalje povezave z merami vključenih konceptov in dodatne faktorske analize ponujajo dokaze o konstruktni veljavnosti vprašalnika BAT, pri čemer potrjujemo konvergentnost in diskriminativnost konstrukta.
Ključne besede: izgorelost, Vprašalnik za oceno izgorelosti, validacija, delovna zavzetost, deloholizem, delovne zahteve, depresija
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1933; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (1012,73 KB)

26.
Tvegano pitje alkohola in duševno zdravje pri odraslih
Urška Nemec, 2019, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zloraba in stopnja odvisnosti od alkohola se po vsem svetu povečujeta ter dosegata epidemična razmerja. Stopnja odvisnosti se bo do leta 2020 podvojila. Razmerje med duševnimi motnjami in odvisnostjo od alkohola je vzajemno vzročno: odvisnost od alkohola povečuje tveganje za duševne motnje, duševne motnje povečujejo tveganje za odvisnost od alkohola. V starosti od 18 do 45 let so prisotne težke epizode pitja. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili dva presejalna in validirana vprašalnika: PHQ-9 ter AUDIT 10 vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, naš vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost od 18 do 45 let. Raziskavo smo izvedli s spletnim anketiranjem, podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili statistična testa Pearsonov hi-kvadrat test ter Fisherjev test. Rezultati: Anketirani izbirajo manj tvegani način pitja, pri manj kot polovici anketiranih depresija ni prisotna. Dejavniki, ki vplivajo na povečano zlorabo alkohola, so spol, zakonski stan ter število otrok. Tvegano pitje alkohola in depresija sta povezana, pogosto pitje alkohola potencira samomorilne misli. Prevalenca izpostavljenosti tveganemu pitju je dvakrat višja pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Uživanje alkohola je v Sloveniji sestavni del kulture v prostem času. Če ne bomo pričeli z intenzivnejšim raziskovanjem, odkrivanjem ter preprečevanjem tveganega pitja, se bo pričelo povečevati število obolenj, poškodb, invalidnost ter samomorilnost v povezavi z alkoholom. V zdravstvu se mora odpraviti ovira pomanjkanja časa za pridobitev popolne anamneze. Starostna meja pri presejalnih intervencijah se mora znižati.
Ključne besede: zloraba alkohola, odvisnost od alkohola, dejavniki tveganja, soobolevnost depresije, AUDIT 10 vprašalnik, PHQ-9 vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1774; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (961,40 KB)

27.
Pritrjevanje in nalaganje tovora v cestnem transportu
Andraž Kanop, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo predstavili poznavanje tehnik varovanja tovora v cestnem prometu med vozniki tovornih vozil. Osnova poznavanja nalaganja tovora so predpisi, ki jih morajo vozniki tovornih vozil upoštevati. Vozniki tovornih vozil se morajo tudi redno usposabljati, v sklopu tega pa se seznanijo z navodili za varno nalaganje pri pritrjevanje tovora v cestnem prometu, v katerih so opisani postopki. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opisali nekaj fizikalnih lastnosti, predstavili smo tudi različne pritrjevalne tehnike in državne predpise, ki urejajo to področje. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki je bila izvedena v sklopu raziskovalnega dela in temelji na seznanjenosti z navodili za varno nalaganje in pritrjevanje tovora v cestnem prometu. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kje se najpogosteje pojavljajo težave z nalaganjem in pritrjevanjem tovora, ter podati ustrezno rešitev problema.
Ključne besede: logistika, pritrjevanje tovora, nalaganje tovora, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 05.02.2019; Ogledov: 1562; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

28.
Motivacija in merjenje zadovoljstva članov v rokometnem klubu Krško
Domen Škalički, 2018, diplomsko delo

Opis: Šport spremlja in ga izvaja skoraj celotna svetovna civilizacija. Aktualen je tako pri tistih, ki si želijo postati svetovne zvezde, kot tudi tisti, ki se z njim ukvarjajo zgolj tekom prostega časa. Ljudje, ki ga jemljejo kot hobi, se z njim ukvarjajo z namenom izboljšanja splošnega počutja, za grajenje pozitivne samopodobe, za zadostitev notranjega zadovoljstva, za zdrav način življenja in podobno. Lahko bi rekli, da sta ključna motiva želja in doseganje zastavljenih ciljev, ki si jih postavijo z namenom motivacije. Športniki, ki se z njim ukvarjajo zgolj rekreativno, nimajo takšne odgovornost in vloge kot tisti, ki se ukvarjajo z njim profesionalno. Za profesionalne športnike je značilno, da jim predstavlja prioriteto, saj je to služba oziroma poklic in so od njega ekonomsko odvisni. Od rekreativnih pa se razlikujejo v tem, da potrebujejo več podpore, motivacije in zadovoljstva z opravljanjem svojega poklica, sej vse zgoraj našteto močno vpliva na nadaljevanje njihove športne kariere. Klubi in organizacije, v katerih delujejo športniki, morajo poskrbeti, da bodo njihovi varovanci kar se da visoko motivirani in zadovoljni, saj je to poglaviten razlog za korektno in profesionalno opravljanje dela. Visoko motivirani športniki bodo namreč pomembno prispevali k ugledu kluba oziroma organizacije, posledično tudi na prihodek, ki se ob dobrih rezultatih poveča. V teoretičnem delu diplomskega seminarja bomo posvetili pozornost poglavju motivacije. Opredelili bomo pojem motivacije in opisali pomembnejše motivacijske teorije. Podrobneje bomo razdelali motivacijo v športu. Dotaknili se bomo tudi tematike zadovoljstva, v katerem se bomo osredotočili na zadovoljstvo pri delu, vpliv plač na vsakega posameznika, opredelili bomo merjenje zadovoljstva in navedli nekaj temeljnih pravil, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu posameznika. Cilj raziskave je bil ugotoviti poglavitni razlog za motivacijo igralcev v rokometnem klubu Krško, da vztrajajo v svoji panogi in kaj jim predstavlja zadovoljstvo pri treniranju in igranju za omenjen klub. Raziskava, ki smo jo opravili na podlagi pridobljenih rezultatov, je pokazala, da vsi igralci rokometnega kluba radi opravljajo svoje delo in da so dobri odnosi njihov glavni motivator za vztrajanje pri treniranju. Izmerili smo tudi njihovo zadovoljstvo na podlagi zastavljenih vprašanj in prišli do zaključka, da so bili dokaj zadovoljni z navedenimi dejavniki, ki smo jih določili. Z rezultati lanske sezone so bili zadovoljni. Potrebno je omeniti tudi to, da so skoraj prišli v najmočnejšo slovensko rokometno ligo. Na koncu raziskave bomo predstavili zastavljene hipoteze, ki jih bomo na podlagi rezultatov ovrgli oziroma sprejeli. Po končani razlagi hipotez bomo podali uporabne predloge, kaj bi lahko rokometni klub izboljšal za boljšo motivacijo in zadovoljstvo svojih članov. Rokometni klub bo rezultate, pridobljene v namene diplomskega seminarja, dobil v pregled.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, zadovoljstvo, merjenje zadovoljstva, anketni vprašalnik, rokometni klub Krško.
Objavljeno v DKUM: 30.11.2018; Ogledov: 1541; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (939,69 KB)

29.
Obremenjenost okolja s hrupom na avtocestnem odseku Cogetinci - Vučja vas
Petra Filipič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo obremenjenosti okolja s hrupom na izbranem odseku avtoceste Cogetinci−Vučja vas. Da bi kvalitetno zaščitili okolje pred onesnaževanjem, se največkrat izvedejo protihrupni ukrepi, ki se razlikujejo glede na posamezen teren. S pomočjo zbranih podatkov prometnih obremenitev je prikazana rast oz. padec vozil po posameznih kategorijah in letih. Kljub različnim rezultatom je mogoče razbrati enakomerno rast prometa vseh vozil. Po anketi, ki se je izvedla spletno in osebno pri posameznikih, smo ugotovili, da v letih od odprtja avtoceste do danes hrup prebivalcev po večini ne obremenjuje, kakovost življenja pa se zaradi novogradnje ni spremenila ali poslabšala. Dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni. Prikazani so tudi podatki o povoženju živali na obravnavanem odseku v preteklih letih. Zabeleženi podatki kažejo, da se je največ povoženj zgodilo na začetku odprtja, kasneje se je številka občutno zmanjšala. Za zmanjšanje števila takšnih vrst nesreč se predlaga gradnja podhodov in uvedba zvočnih in svetlobnih naprav, ki živali odvračajo od prečkanja ceste.
Ključne besede: okoljski hrup, avtocestni odsek, kakovost življenja, vprašalnik, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 07.11.2018; Ogledov: 986; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

30.
Ozaveščenost uporabnikov o pogojih uporabe mobilnih aplikacij
Muhammed Malanović, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali, koliko uporabnikov mobilnih naprav, ki delujejo na operacijskem sistemu Android obuja pozornost na varnost mobilne aplikacije pred njeno namestitvijo. V te namene smo razvili mobilno aplikacijo »The Ultimate Flashlight«, v katero je bil vključen anketni vprašalnik. Z analizo odgovorov iz ankete smo ugotavljali, koliko uporabnikov je ozaveščenih o pogojih uporabe mobilnih aplikacij. Raziskava je pokazala, da so uporabniki premalo ozaveščeni o pogojih uporabe mobilnih aplikacij. Z odgovorov hkrati sklepamo, da so uporabniki v veliki meri seznanjeni z nevarnostmi, katere grozijo, v kolikor niso ob njihovi uporabi dovolj pazljivi, vendar kljub temu mobilne aplikacije ne uporabljajo pravilno.
Ključne besede: operacijski sistem Android, varnost, aplikacija, anketni vprašalnik, analiza.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1128; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici