Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Naše misli in prepričanja o sebi, drugih in svetu oblikujejo naša čustva in posledično tudi vedenje. Kadar so misli in prepričanja pristranska, napačna, neučinkovita ali izkrivljena, govorimo o neprilagojenih miselnih vzorcih, ki lahko imajo pomemben vpliv na to, kako živimo. Teh se je smiselno zavedati in jih spreminjati. Slednje je pomembno tudi za delovno okolje. Namen raziskave je bil preveriti klinično veljavnost predhodno novonastalega Vprašalnika z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev (WMTPQ), tj. ali vprašalnik v svojih rezultatih resnično loči med splošno in klinično populacijo. Slednje smo preverjali preko raziskave, ki je zajemala 64 udeležencev (N-splošna populacija = 32, N-klinična populacija = 32). V klinični vzorec smo zajeli posameznike, ki so trenutno delovno aktivni, a imajo klinično diagnozo oziroma simptome, ki bi kazali na izgorelost pri delu. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali se z delom povezani neprilagojeni miselni vzorci povezujejo z izgorelostjo (MBI-GS), depresijo, anksioznostjo, stresom (DASS-21) ter s storilnostno pogojenim samovrednotenjem (PBSE), kot to predvideva teorija. Naši rezultati so v prvem koraku pokazali ustreznost obeh vzorcev, saj se klinični vzorec statistično pomembno razlikuje od vzorca splošne populacije v vseh merjenih spremenljivkah. Rezultati raziskave so nadalje pokazali naslednje: klinično veljavnost WMTPQ ter pomembno pozitivno povezanost WMTPQ z izgorelostjo, depresijo, anksioznostjo, stresom ter s storilnostno pogojenim samovrednotenjem. S pričujočo raziskavo zaključujemo, da je WMTPQ zanesljiv in veljaven inštrument za merjenje z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev.
Ključne besede: kognitivne distorzije, iracionalna prepričanja, izgorelost, klinična veljavnost, Vprašalnik z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev WMTPQ
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 49; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Mobilne aplikacije za dostavo hrane so v zadnjih nekaj letih postale vse bolj priljubljene, njihov uspeh pa je v veliki meri odvisen od uporabniške izkušnje, ki jo zagotavljajo uporabnikom. Uporabniška izkušnja zajema vse vidike uporabnikove interakcije z aplikacijo, vključno z oblikovanjem, funkcionalnostjo in splošnim zadovoljstvom. Pozitivna uporabniška izkušnja lahko privede do večje angažiranosti uporabnika in njegove zvestobe, medtem ko lahko negativna izkušnja uporabnike odžene. Merjenje uporabniških izkušenj izdelkov ali storitev je dandanes posebej pomembno predvsem zaradi visoke konkurence na trgu. Uporabniki imajo namreč na voljo ogromno možnosti, izdelkov in storitev, zato lahko že najmanjša težava pri uporabi ali funkcionalnosti nekega izdelka ali storitve, ki ima veliko konkurence, predstavlja izgubo uporabnika. To še posebej velja za aplikacije za dostavo hrane, zato je pomembno, da zagotavljajo visoko uporabniško izkušnjo. Merjenje uporabniške izkušnje aplikacij za dostavo hrane zagotavlja pomemben vpogled v to, kako stranke uporabljajo aplikacijo, z njo komunicirajo in jo dojemajo. Te informacije se lahko nato uporabijo za izboljšanje zasnove aplikacije, funkcionalnosti in splošnega zadovoljstva strank, kar bo posledično privedlo do večje uporabe aplikacije in izboljšanega prihodka za podjetje. Poleg tega lahko spremljanje uporabniške izkušnje pomaga prepoznati morebitna problematična področja, kjer nastajajo ali lahko nastanejo težave, ki jih je mogoče nato obravnavati in odpraviti za izboljšanje uporabniške izkušnje. Merjenje uporabniške izkušnje se lahko izvaja tako s kvalitativnimi kot kvantitativnimi metodami, vključuje pa zbiranje in analiziranje podatkov, povezanih z različnimi vidiki uporabniške izkušnje. V magistrski nalogi smo za merjenje uporabniške izkušnje mobilne aplikacije Wolt uporabili standardizirani vprašalnik uporabniške izkušnje UEQ. Vprašalnik uporabniške izkušnje meri šest kategorij uporabniške izkušnje, in sicer privlačnost, preglednost, učinkovitost, zanesljivost, stimulativnost in inovativnost. Mobilna aplikacija Wolt je pri vseh kategorijah dosegla pozitivne rezultate, samo v kategoriji stimulativnost je dosegla nevtralne. Uporabniki torej uporabniško izkušnjo mobilne aplikacije Wolt ocenjujejo kot privlačno, pregledno, učinkovito, zanesljivo in inovativno, pri čemer so glede stimulativnosti malce zadržani, ne ocenjujejo pa je kot negativno.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, spletna dostava hrane, mobilna aplikacija, vprašalnik uporabniške izkušnje, merjenje uporabniške izkušnje
Objavljeno v DKUM: 17.04.2023; Ogledov: 312; Prenosov: 80
Celotno besedilo (3,42 MB)

Opis: Problematika samooskrbe s hrano je v zadnjem času v ospredju zanimanja strokovne javnosti, saj ima doma pridelana hrana številne prednosti. Prisotna so prizadevanja, da se tudi na lokalnih nivojih poveča kmetijska pridelava. V tem kontekstu je prikazana tudi problematika samooskrbe s hrano v občini Lovrenc na Pohorju, ki je srednje velika in pretežno hribovita. Nekateri pogledi in izkušnje domačinov v zvezi s samooskrbo so razvidni v anketi, ki je osrednji del naloge. Raven samooskrbe s hrano v občini je pridobljena na osnovi izračunov in deloma ocen, ti kažejo, da so v letu 2020 pokrili 76 % prehrambnih potreb, kar je nad republiškim povprečjem. Pri projekciji povečanja samooskrbe je upoštevana omejitev, da naj se ta doseže le z zamenjavo kmetijskih rastlin. Na osnovi takšnega pristopa je lahko za leto 2023 načrtovano, da se kmetijska pridelava v občini poveča za okrog 8 %, s čimer bi tudi hribovita občina prispevala delež k rasti republiške prehrambne bilance.
Ključne besede: lokalna skupnost, prehranska samooskrba, lokalna pridelava, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 388; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: Po pojavu virusa COVID-19 se je spremenil način življenja, predvsem pa so se spremenile naše nakupovalne navade. Ljudje smo pogosteje začeli uporabljati plastično embalažo tako živilskih izdelkov kot tudi neživilskih izdelkov. Bolj pogosto smo začeli uporabljati tudi plastične vrečke, kamor smo lahko shranili živila, in tako živeli s prepričanjem, da nas zdaj virus ne more okužiti oziroma priti v naša telesa. V diplomski nalogi torej obravnavamo vpliv epidemije COVID-19 na izbiro plastične embalaže. V prvem delu smo najprej predelali teoretične osnove, nato smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili rezultate o uporabi plastične embalaže in analizirali, kako so se navade anketirancev spremenile zaradi virusa. Na koncu smo preverili hipoteze, ki smo si jih zastavili in ugotovili glede na anketni vprašalnik, da epidemija na vzorec ni imela tolikšnega vpliva.
Ključne besede: COVID-19, plastična embalaža, plastične vrečke, plastična embalaža živil, plastična embalaža neživilskih izdelkov, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 475; Prenosov: 98
Celotno besedilo (2,01 MB)

Opis: Raziskovanje strahu pred kriminaliteto se je začelo že v 60-letih dvajsetega stoletja in vse od takrat je ena izmed bolj perečih tem na področju kriminologije in tudi drugih družboslovnih ved. Gre za kompleksen pojav oziroma problem, za katerega še vedno ni točne definicije in enotnega načina merjenja. V magistrskem delu smo se osredotočili na operacionalizacijo strahu pred kriminaliteto in merjenjem le-tega. Večina kritik je ta, da veliko raziskav uporablja le en indikator. V magistrskem delu je bil tako uporabljen Jacksonov vprašalnik za merjenje strahu pred kriminaliteto, ki vključuje več indikatorjev in konstruktov, povezanih s strahom pred kriminaliteto. Zbiranje podatkov je potekalo med 28. 7. 2020 in 28. 10. 2020, v raziskavi so sodelovali mladi odrasli v Sloveniji, stari med 15 in 29 let. Namen magistrskega dela je bil proučiti merske karakteristike Jacksonovega vprašalnika. Na podlagi faktorske analize in Cronbach koeficienta alfa je bilo ugotovljeno, da je vprašalnik veljaven in zanesljiv, zato se lahko uporabi za merjenje strahu pred kriminaliteto. Prav tako Jacksonov vprašalnik vsebuje več indikatorjev in loči med osebnimi in premoženjskimi kaznivimi dejanji ter razlikuje med zaskrbljenostjo in verjetnostjo, da bi se posamezniku zgodilo določeno kaznivo dejanje. V zaključku smo ugotovili, da obstaja povezanost med zaznavanjem tveganja za kaznivo dejanje in zaznavanjem posledic za kaznivo dejanje ter zaskrbljenostjo za kaznivo dejanje. Prav tako smo preverjali, če obstajajo razlike med osebami ki so že bile viktimizirane in osebami, ki še niso bile viktimizirane, v občutku nadzora in v zaskrbljenosti, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje. Ugotovili smo, da razlike obstajajo samo v občutku nadzora nad tem, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje.
Ključne besede: kriminologija, strah pred kriminaliteto, Jacksonov vprašalnik, mladi, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 597; Prenosov: 111
Celotno besedilo (879,55 KB)