| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihometrične značilnosti slovenske različice Pittsburškega vprašalnika kakovosti spanja
Tadea Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Spanje predstavlja eno izmed najbolj esencialnih življenjskih funkcij. Že ena noč nezadostne količine in/ali kakovosti spanja lahko dan kasneje povzroči spremembe, ki se kažejo na nivoju kognitivnega, emocionalnega in vsakodnevnega delovanja. Kakovost spanja lahko merimo s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja (PSQI). Njegove merske značilnosti so preverjale številne pretekle raziskave, ki so prišle do neenotnih ugotovitev glede faktorske strukture. V literaturi se kaže trend uporabe enofaktorske točkovalne metode vprašalnika ne glede na njegovo faktorsko strukturo. Namen tega dela je bil preveriti psihometrično ustreznost slovenske različice PSQI, in sicer njegovo faktorsko strukturo, zanesljivost in konstruktno veljavnost z Epworthsko lestvico zaspanosti, Lestvico depresije Centra za epidemiološke študije, Vprašalnikom zdravja pacientov in Kratko lestvico petih velikih. Vprašalnik je reševalo 453 zdravih posameznikov, 227 izmed njih je vprašalnik reševalo dvakrat. Rezultati psihometričnih analiz so pokazali, da se podatkom najbolje prilega hierarhični model drugega reda s tremi faktorji. Notranja konsistentnost za skupni rezultat je znašala α = .68, medtem ko je za podlestvice nižja, in sicer α = .43–.70, kar lahko pripišemo nizkemu številu indikatorjev na lestvico. Retestna zanesljivost v obdobju dveh do treh tednov je za skupni rezultat znašala ρ = .77, za podlestvice pa ρ = .61–.76. Vprašalnik PSQI je izkazal ustrezno konstruktno veljavnost; skupni dosežek je šibko pozitivno koreliral s prekomerno zapanostjo, šibko negativno koreliral s sprejemljivostjo in vestnostjo, zmerno pozitivno koreliral z depresijo in nevroticizmom ter zmerno do močno pozitivno koreliral s somatiko.
Ključne besede: Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja, spanje, konfirmatorna faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 216; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Organizacijska kultura v podjetju in njen vpliv na zadovoljstvo zaposlenih
Marko Petek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo pojasnjuje vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo zaposlenih. Organizacijska kultura s svojimi vrednotami in normami oblikuje notranji kontekst organizacije in tako vpliva na različne elemente, vključno z zadovoljstvom zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih se nanaša na dojemanje zaposlenih o njihovem delovnem okolju, odnosih s sodelavci, plači in možnostih napredovanja. Magistrsko delo je vsebinsko sestavljeno iz petih delov. V prvem poglavju smo opisali namen, cilje, hipoteze, metode in omejitve. V drugem poglavju smo opredelili pojem organizacijske strukture, predstavili tipe organizacijske kulture in se osredotočili na tipologijo Cameron & Quinn, ki smo jo v nadaljevanju tudi uporabili v raziskavi. Predstavili smo vlogo organizacijske kulture, merjenje organizacijske kulture, značilnosti, spreminjanje organizacijske kulture in njeno povezavo z zadovoljstvom z delovnim mestom. V tretjem poglavju smo opredelili zadovoljstvo zaposlenih, dejavnike zadovoljstva, pomembnost zadovoljstva zaposlenih in zadovoljstvo z delovnimi mesti v povezavi z organizacijsko kulturo. Četro poglavje smo namenili organizacijski kulturi in zadovoljstvu zaposlenih v proučevanem podjetju, njegovo vizijo in poslanstvo ter organizacijsko strukturo. V petem poglavju smo predstavili rezultate raziskave organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih v proučevanem podjetju in podali ključne ugotovitve.
Ključne besede: Organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, motivacija, podjetje X, OCAI vprašalnik.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 226; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
PRENOVA ZELENIH POVRŠIN URBANE SOSESKE NOVA VAS II.
Sara Mitrevski, 2021, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Mariborska soseska Nova vas je bila zgrajena v osemdesetih letih in je še danes četrt z velikim deležem prebivalstva. Prepredena je s številnimi javnimi površinami, kjer so bile včasih trgovine, trafike in parki. Število javnih površin se je krčilo. Ključna ugotovitev v soseski Nova vas II je, da so divja parkirišča v soseski zelo problematična, ker so postali avtomobili sestavni del vsake družine (marsikatera ima več kot enega). Velik del javnih površin se je spremenil v divja parkirišča, ki pa negativno vplivajo na izgled in bivalno ugodje v soseski. Garažni hiši imata propadajočo konstrukcijo in tako nista povsem uporabni. Prehodi, ki so prej služili boljši povezljivosti soseske, so zdaj zagrajene ropotarnice. Pešpoti, ki so bile včasih ponos soseske, so sedaj gmota pločevine in tako neprehodne. Rešitev v urbani soseski Nova vas II je, da se postavijo pogrezljivi valji oziroma urbanistične prepreke na vseh vstopnih točkah v osrčje soseske in se tako umakne avtomobile nazaj na urejena parkirišča. S sanacijo obeh garažnih hiš bi pa pridobili nova parkirna mesta, ki so v soseski Nova vas II. potrebna. Degradirana območja v soseski Nova vas II bi prenovili v zelene površine. Ureditev pešpoti je ključnega pomena, saj s tem poveča pretočnost soseske. Potrebna je tudi posodobitev urbane opreme ter ureditev zelenih površin okrog njih.
Ključne besede: odprte javne površine, divja parkirišča, urejena parkirišča, anketni vprašalnik, soseska Nova vas II.
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 290; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (46,27 MB)

4.
Analiza nakupnih dejavnikov na primeru obiska nogometne tekme
Andraž Velkavrh, 2020, diplomsko delo

Opis: Številne obveznosti in dolžnosti krojijo naš način življenja, zato je sprostitev za vsakega izmed nas izrednega pomena. Eden od načinov sprostitve je zagotovo šport. Veliko ljudi se z njim ukvarja aktivno, bodisi rekreativno bodisi profesionalno, mnogi pa ga spremljajo pasivno, na primer prek televizijskih zaslonov ali v živo. Nogomet je prvovrstni primer športa, ki je popularen povsod po svetu, ter medijsko in ekonomsko odlično podprt. Obiskovanje nogometnih tekem predstavlja za nogometne navdušence strast, radost, zadovoljstvo in nepozabne spomine. Kljub temu ni vse tako idealno, saj nogometni funkcionarji opažajo, da primanjkuje ljudi na nogometnih stadionih. Nakupnih dejavnikov, ki vplivajo na ogled nogometnih tekem, je ogromno, na primer cene, kvaliteta nogometnih tekem, infrastruktura, vreme, lokacija, rezultati ter pripadnost določenemu klubu. V prvem delu diplomskega projekta (tj. teoretični del) se bomo osredotočali predvsem na marketinško teorijo. Najprej bomo spoznali marketinški splet (4P), in sicer izdelek, ceno, marketinško komuniciranje ter marketinške poti. Spoznali bomo tudi nakupni proces ter njegovih 6 faz – od prepoznavanja potreb do ponakupnega vedenja. Odjemalčevo vedenje bomo podrobneje predstavili kasneje, ko bomo govorili o psiholoških, osebnih, kulturnih in družbenih dejavnikih, ki nanj vplivajo. V praktičnem delu bomo spoznali vprašalnik, ki smo ga uporabili za našo raziskavo. Odkrivali smo tiste dejavnike, ki vplivajo na obiskovanje nogometne tekme. Kaj je tisto, kar ljudi privabi na tekmo, ter obratno, kaj jih odbija od le-te. Izkazalo se je, da je najpomembnejši dejavnik sama vsebina tekme, kvaliteta tekme, nenazadnje je pomembno tudi, ali gre za derbi ali ne. V zaključku bomo pregledali zastavljene hipoteze, jih potrdili oziroma zavrgli ter predlagali, kako zmanjšati problem nizke udeležbe na nogometnih prizoriščih.
Ključne besede: nogomet, marketinški splet, nakupni proces, odjemalčevo vedenje, vprašalnik, nakupni dejavniki
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

5.
Kakovost življenja bolnikov s starostno degeneracijo makule
Nina Bezjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Starostna degeneracija makule (SDM) je pogosta bolezen, ki postopoma uničuje centralni vid in je eden od vodilnih vzrokov za slabovidnost in slepoto v svetu. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vlažna SDM vpliva na vsakodnevno življenje in kako vplivajo redni pregledi ter zdravljenje z intravitrealno aplikacijo zaviralca rastnih dejavnikov za žilni endotel (anti-VEGF) na kakovost življenja teh bolnikov. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika s 24 vprašanji. Anketirali smo 100 bolnikov z vlažno SDM, in sicer 50 z enostransko in 50 z obojestransko okvaro vida, ki se zdravijo ambulantno v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov Slovenije. Rezultati: 54 % bolnikov živi s partnerjem, 27 % pa samostojno. 19 % je zaradi težav z vidom odvisnih od pomoči drugih v vsakdanjem življenju. 36 % bolnikov potrebuje pomoč pri branju, 56 % ne more voziti avta, 18 % se ne znajde v nepoznanem okolju. Več težav v vsakdanjem življenju imajo bolniki z obojestransko okvaro vida. Pogosti pregledi in zdravljenje bolnikom ne predstavljajo večje obremenitve. Kar 73 % anketiranih čuti strah pred popolno izgubo vida, kljub temu, da 58 % opaža stabilizacijo vida s pomočjo anti-VEGF terapije. Diskusija in zaključek: Kljub slabši vidni funkciji in težavah bolniki s SDM v večji meri ohranjajo samostojnost v vsakdanjem življenju. Nuditi jim moramo potrebno pomoč in podporo saj jim s tem omogočamo boljšo kakovost življenja. Pomembo je, da se bolniki zavedajo pomena pregledov in zdravljenja, saj s tem ohranjamo njihov vid in posledično boljšo kakovost življenja.
Ključne besede: strukturiran vprašalnik, vlažna SDM, enostranska SDM, obojestranska SDM, zdravljenje SDM, anti-VEGF
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 246; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (502,86 KB)

6.
Analiza perspektiv pridelave sladkorne pese
Maja Škrinjar, 2020, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji se je po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož po dolgem času ponovno zbralo nekaj pridelovalcev, ki so na slovenske površine posejali sladkorno peso, ki se pozneje odvaža na predelavo v tovarno Viro v Virovitico (Viro, d. d.) na sosednjo Hrvaško. V magistrskem delu je podrobneje prikazana analiza perspektiv pridelave sladkorne pese v Sloveniji nekoč, v času delovanja TSO, in danes, ko se na slovenskih tleh ponovno prideluje sladkorna pesa. Raziskali smo pridelavo sladkorne pese nekoč in danes na podlagi mnenj stroke in vseh drugih javno objavljenih podatkov, hkrati pa smo pripravili anketni vprašalnik, v katerega so bili vključeni slovenski pridelovalci, ki so pridelovali sladkorno peso v času delovanja TSO in danes. Hoteli smo tudi ugotoviti, ali je bila ekonomska upravičenost pridelave boljša v času delovanja TSO ali danes. Rezultati so pokazali, da je bila boljša v času delovanja TSO, saj danes peso izvažamo na Hrvaško, s tem nimamo stranskih proizvodov, poleg tega je odkupna cena nizka, stroški pridelave pa visoki. Na koncu magistrskega dela je narejena tudi SWOT-analiza za primer ponovne pridelave sladkorne pese.
Ključne besede: analiza, pridelava, sladkorna pesa, anketni vprašalnik, SWOT-analiza
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 245; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
Povezanost perfekcionizma z akademskim samooviranjem in študijsko uspešnostjo
Mija Štrakl, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo naredili pregled znanstvene literature o perfekcionizmu in akademskem samooviranju, raziskali njun odnos, preučili njuno vlogo v študijski uspešnosti in preverili razlike med spoloma v obravnavanih konstruktih. Za namene raziskave smo prevedli in priredili Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (ang. The Big Three Perfectionism Scale; BTPS; Smith idr., 2016), ki predstavlja novo mero perfekcionizma in glede na predhodne raziskave (npr. Casale idr., 2020; Kilmen in Arikan, 2020; Smith idr., 2016) izkazuje dobre psihometrične lastnosti. V baterijo vprašalnikov smo vključili še Frostovo multidimenzionalno lestvico perfekcionizma (FMPS; Frost idr., 1990) in Vprašalnik učnega samooviranja (ASHS; Midgley idr., 1998). V raziskavi je sodelovalo 326 študentov 1. letnikov, ki obiskujejo različne študijske programe na fakultetah Univerze v Mariboru. Rezultati faktorske analize so pokazali, da se vprašalnik na našem vzorcu obnese približno v skladu s pričakovanji. S pomočjo multiple regresijske analize smo ugotovili, da neprilagojene dimenzije perfekcionizma (predvsem starševska kritika, narcisistični perfekcionizem ter dvom v dejanja) statistično pomembno napovedujejo akademsko samooviranje v pozitivni smeri. Prilagojene dimenzije perfekcionizma so se prav tako pokazale kot statistično pomemben napovednik akademskega samooviranja, vendar pa skupaj pojasnjujejo le 4 % variance v preučevani spremenljivki. Narcisistični perfekcionizem in osebni standardi sta se pokazala kot pozitivna napovednika študijske uspešnosti, medtem ko je akademsko samooviranje negativni napovednik študijske uspešnosti. Ta tematika pri nas še ni bila podrobno raziskana, zato lahko naše ugotovitve pomembno prispevajo k spoznanjem pedagoške psihologije, prav tako pa so prenosljive tudi na druga področja. Dodano vrednost naloge vidimo tudi v prevedenem in prirejenem Tridimenzionalnem vprašalniku perfekcionizma, saj le--ta še ni bil uporabljen na slovenskem vzorcu in predstavlja obetaven pripomoček za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: perfekcionizem, akademsko samooviranje, študijska uspešnost, študenti, Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (BTPS)
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 297; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
Gibalne/športne vsebine za 3-4 leta stare otroke
Tea Štampalija, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomembnost gibalnih vsebin za 3–4 leta stare otroke in raziskali, katere gibalne/športne vsebine, katera učna metoda in katera učna oblika se največkrat izvajata v predšolski vzgoji. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otrok od tretjega do četrtega leta, predstavili smo pomen gibalnih dejavnosti za otrokov razvoj ter se posvetili pomenu gibalnih dejavnosti za otrokov gibalni in celostni razvoj. V empiričnem delu smo na osnovi anketnih vprašalnikov med vzgojitelji/vzgojiteljicami ugotavljali pomembnost športnih/gibalnih vsebin za 3–4 leta stare otroke, katere športne/gibalne vsebine se izvajajo, koliko vsebin se izvaja ter česa se v vrtcu ne izvaja, pa bi se moralo izvajati. Vzorec je sestavljalo 50 vzgojiteljev/vzgojiteljic dolenjskih vrtcev, ki vodijo vzgojno-izobraževalni proces otrok, starih 3–4 leta. S pomočjo t-testov za neodvisne vzorce smo zavrnili vseh 5 hipotez, kar pomeni, da ne obstajajo statistično značilne razlike v posluževanju gibalnih športnih vsebin ob glasbi glede na izobrazbo v večkrat tedenskem izvajanju načrtovanih in vodenih gibalnih/športnih dejavnosti glede na okolje, v katerem so zaposleni, v večkratnem izvajanju poligona kot učni obliki glede na leta zaposlitve, v posluževanju učne metode igre glede na starost in v aktivnem vključevanju v aktivnosti otrok med izvajanjem gibalnih/športnih vsebin glede na leto zaposlitve.
Ključne besede: anketni vprašalnik, predšolski otrok, od 3 do 4 let, športne/gibalne vsebine, t-test za neodvisne vzorce
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 632; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
Odnos študentov zdravstvene nege do oseb s posebnimi potrebami
Marijana Bendra, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Pozitivni odnosi študentov zdravstvene nege so pomembni, saj so študenti tisti, ki se oziroma se bodo z osebami s posebnimi potrebami in njihovimi družinami srečevali vsakodnevno ter vplivali na njihovo celostno oskrbo in na številne druge dejavnike. Raziskovalne metode: Raziskovalno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja, z lestvico ATDP. Raziskava je potekala od aprila do junija 2019. Sodelovalo je 280 anketirancev. Podatke smo z IBM SPSS obdelali in analizirali. Za potrditev hipotez smo uporabili opisno statistiko in t-test. Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci z lestvico ATDP več kot v 60 % dosegli pozitiven odnos do oseb s posebnimi potrebami. Ugotavljamo, da ni povezave med lestvico ATDP in prisotnostjo fizične/duševne motnje pri družinskih članih ali prijateljih, osebami, ki so imele/niso imele stika z bolniki s fizičnimi/duševnimi motnjami, različnimi letniki dodiplomskega in podiplomskega študija ter starostjo. Ugotovili smo, da spol vpliva na odnos do oseb s posebnimi potrebami (U = 4515,50, p = 0,039). Diskusija in zaključek: Čeprav je rezultat pokazal, da imajo anketiranci pozitiven odnos, ga je treba krepiti, oblikovati in nadgraditi z novimi znanji in izkušnjami. Pri tem imata veliko vlogo izobraževalna institucija in učni načrt, ki bi moral vključevati več tematik o posebnih potrebah. Na področju posebnih potreb v Sloveniji je treba še marsikaj spremeniti, saj se o tem področju malo govori in raziskuje. Pomembno je, da se v prihodnje izvajajo raziskave, ki bi ugotavljale odnose med študenti zdravstvene nege po Sloveniji ter ugotovili, kateri dejavniki vplivajo na odnos.
Ključne besede: duševne motnje, fizične motnje, sprejemanje, ozaveščanje, vprašalnik ATDP
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 483; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

10.
Psihometrične lastnosti Vprašalnika kognitivnih spodrsljajev na vzorcu študentov
Sara Mezek, 2019, magistrsko delo

Opis: Kognitivni spodrsljaji so opredeljeni kot napake, drobne nepozornosti pri vsakodnevnih aktivnostih, ki ji običajno izvedemo brez težav (Broadbent idr., 1982). Najbolj uveljavljen pripomoček za merjenje kognitivnih spodrsljajev predstavlja Vprašalnik kognitivnih spodrsljajev CFQ (Broadbent idr., 1982), psihometrične značilnosti slovenske različice pa do zdaj še niso bile preverjene. Glavni namen magistrske naloge je tako preveriti psihometrične značilnosti, v okviru katerih so bile analizirane faktorska struktura, zanesljivost vprašalnika, diskriminativnost postavk in povezanost vprašalnika z drugimi konstrukti. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 215 študentov različnih študijskih smeri in fakultet. Faktorska struktura vprašalnika je bila preverjana z eksploratorno in konfirmatorno faktorsko analizo, pri čemer sta bili pri eksploratorni metodi uporabljeni metoda glavnih osi in poševnokotna rotacija Oblimin. Rezultati so pokazali, da je z vsebinskega in psihometričnega vidika najustreznejši enofaktorski model, ki so ga identificirali avtorji izvornega vprašalnika (Broadbent idr., 1982). Rezultati so pokazali tudi, da se kognitivni spodrsljaji povezujejo z nevroticizmom, anksioznostjo in ruminacijo, na drugi strani pa se ne povezujejo s selektivno pozornostjo ter sposobnostjo inhibicije. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da ima vprašalnik veliko uporabno vrednost, izsledki raziskave pa poleg raziskovalne in aplikativne vrednosti predstavljajo podlago za informirano uporabo vprašalnika ter interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: kognitivni spodrsljaji, Vprašalnik kognitivnih spodrsljajev CFQ, psihometrične lastnosti, faktorska analiza
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 456; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici