Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko dela otrok, ki navkljub večletnem trudu s strani mednarodnih organizacij, ostaja pereč problem, tovrstno problematiko pa lahko opazimo tudi v Republiki Sloveniji. V okviru predmetnega dela preverimo, na kakšen način je delo otrok urejeno v okviru različnih mednarodnih organizacij, med katerimi s svojim normativnim urejanjem izstopa Mednarodna organizacija dela. Velik vpliv na tem področju imajo tudi Organizacija združenih narodov, Svet Evrope ter Evropska unija, v okviru katerih delujejo različni nadzorni organi, ki skrbijo, da vse države, ki so zavezane k spoštovanjem njihovih aktov, te uresničujejo tudi v praksi. V Sloveniji normativni vidik dela otrok ureja ZDR-1, posamezna področja pa so podrobneje opredeljena v podzakonskih aktih. Veljavna zakonodaja določa, da je sklenitev delovnega razmerja in opravljanje dela prepovedano pred dopolnjenim 15 letom, vendar ta dopušča določene izjeme. Nacionalna zakonodaja, skladno z normativnimi akti mednarodnih organizacij, določa omejitve in stroge pogoje, pod katerimi lahko delo opravljajo otroci. Pri tem razlikuje med položaji, ko otroci opravljajo delo v okviru izjem, ki so določene za opravljanje dela pred dopolnjenim 15 letom in položaji, ko otroci opravljajo delo skladno s pogodbo o zaposlitvi, učno pogodbo, v okviru volonterskega pripravništva ter na podlagi študentske napotnice. Poleg klasičnih oblik dela otrok magistrsko delo obravnava tudi digitalno delo otrok, ki do sedaj v Sloveniji še ni bilo deležno širše pravne razprave, še manj pa posebne normativne obravnave. Tovrstno delo otrok je po svoji naravi drugačno od večine oblik dela otrok, saj se opravlja predvsem v domačem okolju, zaradi česar velikokrat ni jasno razvidno, da tovrstno udejstvovanje otroka negativno vpliva na njegovo zdravje, počutje, razvoj, moralo ali šolanje. Digitalno delo otrok je v Sloveniji že bilo zaznano in tudi sankcionirano s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo, vendar zgolj v primeru vsebin oglaševalske narave. Ugotovimo, da je konkretne primere digitalnega dela otrok, ki so mlajši od 15 let, mogoče podrediti abstraktno oblikovanim določbam ZDR-1, ki urejajo izjeme od prepovedi dela otrok, vendar pa aktualna normativna ureditev vsebinsko ni v celoti prilagojena za posebnosti, ki izhajajo iz narave digitalnega dela. Prav tako ne obstajajo ustrezna določila, ki bi varovala otroke, ki so že dopolnili 15 let. Skladno z navedenim se zavzemamo za ustrezno prilagoditev že obstoječega pravnega okvirja.
Ključne besede: delo otrok, otroško delo, izkoriščanje otrok, vplivnostni marketing, družbena omrežja, otroci vplivneži, digitalno delo
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Vzpon digitalnih medijev in družbenih omrežij je omogočil prihod novih načinov komuniciranja za podjetja. TikTok je v zadnjem času eno izmed bolj priljubljenih družbenih omrežij. Ob nastanku družbenih omrežij je nastal tudi vplivnostni marketing, ki je del digitalnega marketinga in za svojo komuniciranje uporablja digitalne marketinške kanale. Pomemben vidik so vplivneži, ki s svojo avtentičnostjo in kreativnostjo vplivajo na nakupne odločitve uporabnikov družbenih omrežij. Ti imajo ključno vlogo pri promociji podjetja, saj imajo močan vpliv na zaupanje in percepcijo svojih sledilcev. Diplomsko delo se osredotoča na uporabo TikTok vplivnežev in njihov vpliv na nakupne odločitve slovenskih uporabnikov TikToka.
Ključne besede: TikTok, vplivnež, nakupne odločitve, družbeno omrežje, vplivnostni marketing
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Vplivnostni marketing je sodobno marketinško orodje, ki v današnjem digitalnem času presega tradicionalne meje oglaševanja. Ni zgolj trend, temveč transformativna paradigma, ki se giblje na zapletenem presečišču digitalnih medijev, avtentičnosti in povezovanja različnih akterjev t. i. podjetij, vplivnežev in odjemalcev. Vplivneži so sledilci trendov in njihovi ustvarjalci. Podjetja lahko z njihovo pomočjo pridobijo dostop do obsežnega občinstva in vstopnico v ospredje družbene relevantnosti, krmarijo po nenehno spreminjajoči se pokrajini potrošniških preferenc in skozi kreativne pristope izkoriščajo njihove glasove kot učinkovite informativne ter tudi prodajne kanale. V okviru magistrskega dela smo skozi teoretični in empirični del raziskali preučevano področje vplivnostnega marketinga z vidika vplivnežev in naročnikov. V teoretičnem delu smo najprej predstavili temeljna izhodišča in pojme, definirali vplivnostni marketing, predstavili zgodovino vplivnostnega marketinga ter dobre in slabe plati le-tega. Po splošni opredelitvi vplivnostnega marketinga smo v nadaljevanju opredelili, kdo so vplivneži, vrste vplivnežev, družbena omrežja za sodelovanje in načine sodelovanj z vplivneži. Z namenom pridobitve relevantnih informacij smo v empiričnem delu opravili poglobljeno analizo omenjenega področja s pomočjo dveh strukturiranih anketnih vprašalnikov. S preverjanjem zastavljenih hipotez smo ugotovili, da lahko podjetja s sodelovanjem z vplivneži gradijo zaupanje in verodostojnost pri svojem ciljnem občinstvu, kar pozitivno vpliva na nakupno odločitev potrošnikov. Večina naročnikov se pri sodelovanju z vplivneži raje odloča za dolgoročna kot enkratna sodelovanja. Instagram je med vplivneži najbolj priljubljeno družbeno omrežje ter vodilna platforma za vplivnostni marketing, ki jo podjetja najraje uporabljajo za sodelovanje z vplivneži. Vplivneži ustvarjajo vsebine, promovirajo izdelke ali storitve podjetij v zameno za plačilo ali druge ugodnosti, pa vendar večini vplivnežev vplivnostni marketing ne predstavlja osrednjega vira dohodkov.
Ključne besede: vplivnostni marketing, vplivneži, naročniki, družbena omrežja, Instagram, sodelovanje z vplivneži
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 230; Prenosov: 116
Celotno besedilo (3,69 MB)

Opis: Prisotnost in uporabnost socialnih omrežji se povečuje iz dneva v dan. Zaradi vedno večje priljubljenosti so se na socialnih omrežjih razvile tudi druge aktivnosti, ki nam vsakodnevno lahko olajšajo življenje. Pomembna dejavnost, s katero se magistrsko delo ukvarja je na eni strani nakupovanje in na drugi strani oglaševanje najrazličnejših izdelkov in storitev, kar posledično odpira nekatera pomembna pravna vprašanja glede poštenega oglaševanja in zadostnega varstva potrošnikov. Čeprav je dejavnost oglaševanja svetu poznana že zelo dolgo, se je s pomočjo spleta in preko najrazličnejših spletnih platform razvil tudi marketing spletnih vplivnežev, ki s seboj prinaša nove izzive s področja oglaševanja in varstva potrošnikov. Za lažje razumevanje vprašanj, ki se pojavljajo pri vplivnostnem marketingu je pomembno tudi predhodno poznavanje lastnosti spletnih vplinežev, saj so le te lahko ključne pri opredeljevanju njihovih ravnanj. Vplivneži na eni strani nastopajo kot oglaševalci in promotorji najrazličnejših izdelkov ali storitev, hkrati pa sledilcu na enak oz. podoben način prikazujejo svoje zasebno življenje in s tem ustvarjajo osebnejši in pristnejši odnos. Sledilci na drugi strani zaradi narave dela vplivneža v razmerju nastopajo tudi kot potrošniki in so, zaradi odnosa, ki ga ustvarijo z vplivnežem, bolj izpostavljeni nevarnostim oglaševanja in v določenih situacijah tudi ranljivejši, zato je nujno, da se njihov položaj dodatno zaščiti. Glede kršitev, katerih se spletni vplivnež lahko poslužuje, se je smiselno na civilnopravnem področju ukvarjati tudi z vprašanji civilne odgovornosti vplivneža, nasproti sledilca oz. potrošnika. S tem namenom sem se v magistrski nalogi ukvarjala tudi z vprašanjem odškodninske obveznosti in se glede na predpostavke poskušala opredeliti do položaja spletnega vplivneža. Tako sem se opredelila do različnih oblik protipravnega ravnanja vplivnežev, morebitne škode, ki bi zaradi takih ravnanj lahko nastala potrošniku in seveda vzročnosti med tema dvema predpostavkama, ki jo utemeljujem tudi na samem vplivu vplivneža in odnosu, ki se ustvari. Precej opcij je možnih tudi pri predpostavki krivde, nenazadnje je pomembno presojati tudi stopnjo skrbnosti, ki se od vplivneža lahko pričakuje, saj je odprto vprašanje, ali mu lahko pripišemo višjo stopnjo skrbnosti ravnanja t.j. skrbnost strokovnjaka. Zaradi novosti, ki prihajajo z vplivnostnim marketingom je potrebno v smeri varstva potrošnika narediti določene premike, ki bodo sledili spremembam na oglaševalskem področju in poskrbeli za zaščino posameznika v pravnem prometu. Zakonodaja počasi napreduje v smeri urejanja tega področja, različne organizacije izdajajao tudi smernice in priporočila glede vplivnostnega marketinga in ravnanja spletnih vplivnežev na sploh. Kljub temu pa se zdi, da je področje vplivnostnega marketinga v nekakšni sivi coni zakonodaje in so potrošniki glede na nevarnosti, ki jih ta oblika oglaševana prinaša premalo zaščiteni.
Ključne besede: vplivnostni marketing – spletni vplivneži – oglaševanje – varstvo potrošnikov – socialna omrežja – nepoštene poslovne prakse – odškodninska obveznost
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 973; Prenosov: 146
Celotno besedilo (663,11 KB)

Opis: V času, ko je ljudem skoraj vse na dostopu roke in ko družbena omrežja uporablja večina ljudi, je zelo pomembno kakšen vtis pustijo podjetja z svojim oglaševanje pri potrošnikih. Vplivnostni marketing je strategija, ki že od nekdaj zelo priljubljena med podjetji, saj lahko tako, preko vplivnežev ljudem čimbolj približajo svojo znamko. Podjetja se povezujejo s tistimi vplivneži (pevci, igralci, Youtuberji, TikTokerji, modeli…), za katere menijo, da bodo najbolj pritegnili njihovo ciljno občinstvo. Ljudje bodo raje kupili izdelke določene blagovne znamke, ko bodo ti predstavljeni s strani vplivnežev katerim lažje zaupajo in so jim bližje kot sama podjetja. Ravno vplivneži pa so osebe, ki v današnjem času narekujejo modne trende in tako lahko podjetja z njimi dosežejo svoj naslednji hit. Pomembno je, da podjetja v množici vplivnežev izberejo tistega pravega, s katerim bodo lahko preko kreativnih oglasov, pritegnila pozornost čim več potencialnih odjemalcev. Podjetje se bo za večje kampanje in naprimer za televizijske oglase raje odločilo za zvezdnika večje prepoznavnosti, preko katerega bodo imeli enosmerno komunikacijo z svojimi potrošniki. Kadar pa sodelujejo z vplivneži, pa bodo ti svojim sledilcem podali mnenje, ga pokomentirali skupaj z njimi in tako pridemo do dvosmerne komunikacije, katera da potrošniku občutek pripadnosti in se tako lažje povežejo z blagovno znamko.
Ključne besede: vplivneži, modne znamke, vplivnostni marketing, potrošniki, oblačila
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 148
Celotno besedilo (3,39 MB)