Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen diplomskega seminarja je analiza možnosti razvoja turizma v občini Črna na Koroškem. V teoretičnem delu naloge prikažem smernice strategije razvoja turizma Slovenije ter strategije razvoja Mežiške doline in Črne na Koroškem s poudarkom na trajnostnem sonaravnem razvoju. Predstavljene so tudi osnovne geografske značilnosti in značilnosti turistične ponudbe obravnavane turistične destinacije. Osrednji del diplomskega seminarja predstavlja analiza dosedanjega razvoja turizma v turistični destinaciji Črna na Koroškem. Orišem vidike sonaravnega razvoja v občinski strategiji in njeno usklajenost s strategijo razvoja regije (Mežiška dolina) kot celote. Ugotavljam, da je turistična destinacija v glavnem upoštevala zakonitosti sonaravnega razvoja turizma. S pomočjo ankete analiziram zaznavanje Črnjanov o gospodarskih, socio-kulturnih in okoljskih vplivih turizma. Glavni problem je v precejšnji nezainteresiranosti domačinov glede turizma. Ob koncu prikažem tudi nekatere izzive in možnosti za nadaljnji sonaravni trajnostni razvoj turistične destinacije.
Ključne besede: trajnostni razvoj turizma, strategija razvoja turizma, turistična destinacija Črna na Koroškem, gospodarski, socio-kulturni in okoljski vplivi turizma, zaznavanje domačinov o učinkih turizma.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2015; Ogledov: 2059; Prenosov: 225
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: V diplomski nalogi obravnavam razvoj turizma na kmetijah v občini Ormož. V prvem delu naloge orišem značilnosti turizma na podeželju, v drugem delu analiziram turistične kmetije v obravnavani občini. Ugotovila sem, da ljudje cenijo počitnice in izlete v neokrnjeni naravi. Radi preživljajo čas z družino na prostem, se ukvarjajo s športnimi aktivnostmi, hodijo na sprehode in spoznavajo tradicionalno kmečko življenje. Ugotovila pa sem, da ima turizem na kmetiji poleg pozitivnih tudi nekatere negativne vplive (na okolje in družbo). Glavne prednosti turizma na kmetiji na območju občine Ormož so: • prijazni domačini, • dobra domača hrana in pijača, • zanimive vinske turistične ceste in tematske poti, • idealna geografska lega. V nalogi sem raziskovala, kakšne vrste turističnih kmetij so v občini Ormož, kaj ponujajo, katere so njihove prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti. S pomočjo ankete sem analizirala odnos občanov do turističnih kmetij v občini in kaj je pri odločitvi, da jih obiščejo, pomembno.
Ključne besede: turizem na kmetijah, turistična ponudba v občini Ormož, SWOT analiza turistične ponudbe, vplivi turizma, zaznavanje turizma na kmetijah pri občanih.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2014; Ogledov: 1720; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: Turizem je v veliki meri odvisen od podnebnih razmer. Podnebje vpliva na izgradnjo turistične infrastrukture ter načrtovanje in oblikovanje ponudbe v turistični destinaciji. Podnebje ima vpliv tudi na odločitve posameznikov in družin glede kraja počitnikovanja. Med glavnimi vzroki podnebnih sprememb lahko omenim rabo fosilnih virov energije, krčenje gozdov za različne namene in deponije odpadkov. Razvoj turizma sproža pozitivne in negativne ekonomske, socio-kulturne in okoljske učinke. Turistična dejavnost želi zagotoviti razvoj turizma, ki bo prijazen do naravnega in družbenega okolja. Pri načrtovanju turističnih aktivnosti v nekem kraju je zato pomembno vključiti tudi domačine. V diplomskem delu sem analizirala odnos turističnih podjetij do podnebnih sprememb. Glavne ugotovitve raziskave so: - podjetja se v glavnem zavedajo problema podnebnih sprememb; - v podjetjih ugotavljajo, da podnebne spremembe vplivajo na njihovo poslovanje; - v podjetjih se zavedajo, da lahko z odgovornim ravnanjem vplivajo na podnebne spremembe; - na področju varovanja podnebnih sprememb izvajajo podjetja pogosteje ukrepe iz prvega sklopa (15) v primerjavi z drugim sklopom ukrepov, ki so tudi zahtevnejši; - podjetja bi k večjemu ukrepanju na področju podnebnih sprememb spodbudila predvsem razumna cena zelene tehnologije in ekološko pridelane hrane in javna finančna pomoč; - nobeno podjetje še nima ekološkega znaka EU Marjetica, pozna pa ga 80 % podjetij.
Ključne besede: podnebne spremembe in turizem, vplivi turizma, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostni razvoj turizma, zimski turizem
Objavljeno v DKUM: 04.04.2014; Ogledov: 2568; Prenosov: 545
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo področje igralniškega turizma. Analiziramo zaznave domačinov o učinkih igralniško-turistične dejavnosti v občini Kranjska Gora in njihovo mnenje o razvojni naravnanosti ponudnika igralniških storitev in hotelirstva. V teoretičnem delu naloge predstavimo splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS) in turizem v povezavi s sporazumom. Orišemo razvoj igralniškega turizma v svetu, Evropi in v Sloveniji. Predstavimo deležnike v igralniškem turizmu s posebnim poudarkom na domačinih. V empiričnem delu naloge s strukturiranim vprašalnikom analiziramo zaznavanje ekonomskih, socio-kulturnih in okoljskih vplivov igralniškega turizma pri domačinih v Kranjski Gori. Oblikujemo model vpliva navezanosti domačinov na lokalno okolje in pripadnosti domačinov lokalni skupnosti v povezavi s pozitivnimi in negativnimi učinki igralniškega turizma. Na koncu analiziramo odgovore domačinov glede obstoječe ponudbe, vplive na razvoj skupnosti in prihodnji razvoj igralniškega turizma v občini. Ugotavljamo, da mora Občina Kranjska Gora sprejeti dolgoročno strategijo razvoja igralništva in turizma, ki bo zagotavljala postopno nastajanje celovite ponudbe turističnih storitev v povezavi z igralništvom. Igralniška in hotelirska dejavnost naj ostaneta v današnjem obsegu. Glede na trende vremenskih vplivov mora biti ponudba čimbolj neodvisna od vremenskih okoliščin. Za uspeh mora strategija imeti podporo domačinov in podporo države. Zakonodaja s področja igralništva naj stimulira investicije v dodatno ponudbo turistično-igralniških storitev.
Ključne besede: deležniki v turizmu, ekonomski, socio-kulturni in okoljski vplivi turizma, zaznavanje vplivov turizma pri domačinih, igralniški turizem, vplivi igralniškega turizma, turistične storitve in GATS
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2883; Prenosov: 364
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: Turizem, ki se v zadnjih desetletjih razvija zelo hitro, je postal ključna panoga v svetovnem gospodarstvu. Je izrednega pomena, saj ustvarja nova delovna mesta in vpliva na rast bruto domačega proizvoda. Poleg tega ima turizem neposredne pozitivne učinke tudi na razvoj infrastrukture, kar posledično vpliva na mobilnost in kakovost življenja ljudi. Prav tako lahko razvoj turizma vpliva na kakovost naravnega okolja in krepitev tržne znamke države. Pospeševanje turizma ima lahko tudi vrsto negativnih vplivov na okolje in vpliva na kakovost življenja ljudi, živali in rastlin. Ti se pojavijo predvsem zaradi nesmotrnega ravnanja ljudi, ki bi radi za vsako ceno pospešili razvoj turizma. Sem lahko prištevamo nenadzorovane posege v naravni prostor in s tem rušenje naravnega ravnovesja ter onesnaževanje zraka, vode in tal. V Sloveniji načrtovalci turizma vidijo v turizmu možnost za razvoj podeželja. Pogoj za razvoj turizma na podeželju sloni predvsem na naravni in kulturni dediščini. Prav tako so za ljudi zanimive različne šege in navade lokalnega prebivalstva. Za turiste postajajo vse bolj zanimive počitnice na kmetijah, ki goste pritegnejo s svojo domačnostjo, naravo, kulinariko in doživetji. Glavne ugotovitve razvoja turizma v občini Rače-Fram: · V občini prevladujejo pozitivni vplivi turizma v primerjavi z negativnimi. · Negativne učinke turizma lahko v občini zmanjšamo z razvojnimi načrti in trajnostnim razvojem turizma. · Turizem vpliva na gradnjo in posodabljanje infrastrukture, urejenost kraja, ponudbo storitev in prepoznavnost občine. · Negativni učinki turizma se kažejo predvsem v onesnaževanju okolja z različnimi odpadki ter v povečanem prometu in hrupu, ki pri tem nastaja. · Domačini nimajo zadostnega vpliva pri snovanju turistične ponudbe v občini
Ključne besede: Trajnostni turizem, pozitivni in negativni vplivi turizma, primarna in sekundarna turistična ponudba občine Rače-Fram
Objavljeno v DKUM: 16.07.2010; Ogledov: 3087; Prenosov: 422
Celotno besedilo (806,82 KB)