| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZANOST SAMOPODOBE IN GLASBENE IZOBRAZBE PRI OSNOVNOŠOLCIH
Saša Šeško, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča samopodobe, samospoštovanja in samoučinkovitosti ter njihov razvoj in povezanost med njimi v povezavi z glasbenim izobraževanjem. Namen empiričnega dela je bil preveriti povezanost konceptov samospoštovanja in samoučinkovitosti z glasbeno izobrazbo pri osnovnošolcih (N = 153). Cilji izvedene raziskave so bili nadalje preveriti stopnjo povezanosti samospoštovanja in samoučinkovitosti s splošnim učnim uspehom ter ugotoviti ali obstajajo razlike glede na spol in starost. Rezultati so pokazali, da ni razlik glede na spol v stopnji samospoštovanja, obstajajo pa pomembne razlike glede na spol v stopnji samoučinkovitosti. Samospoštovanje in samoučinkovitost sta močno povezana z učnim uspehom in z oceno pri pouku glasbe. Povezanost med oceno pri inštrumentu in samospoštovanjem ne obstaja, medtem ko obstaja povezanost med oceno pri inštrumentu in samoučinkovitostjo. Samospoštovanje in samoučinkovitost nista povezana z oceno pri nauku o glasbi. Prav tako nismo ugotovili povezanosti med starostjo učencev ter samospoštovanjem in samoučinkovitostjo. Pri ugotavljanju razlik med tistimi učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo in tistimi, ki je ne, smo odkrili pomembne razlike tako v stopnji samospoštovanja kot tudi v stopnji samoučinkovitosti, ki sta bolj izraženi pri posameznikih, ki obiskujejo glasbeno šolo. Iz tega lahko povzamemo, da so učinki aktivnega ukvarjanja z glasbo na samospoštovanje in samoučinkovitost pozitivni, zato bi lahko v sistemu osnovnega šolanja namenili večjo pozornost temu vzvodu, ki nam zelo učinkovito pomaga pri oblikovanju otrokove zdrave samopodobe.
Ključne besede: Samopodoba, samospoštovanje, samoučinkovitost, vplivi glasbe, glasbena izobrazba.
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 1663; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (386,89 KB)

2.
SAMOPODOBA PETOŠOLCEV S POUDARKOM NA GLASBENEM PODROČJU
Sergeja Apat, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča samopodobe, samospoštovanja, njihov razvoj in vplivi na posameznika in njegovo življenje ter povezanost samopodobe z različnimi področji, predvsem z aktivnim ukvarjanjem na glasbenem področju. Namen empiričnega dela je bil preveriti povezanost konceptov samopodobe in samospoštovanja z aktivnim glasbenim ukvarjanjem pri petošolcih (N = 253). Cilji izvedene raziskave so bili preveriti stopnjo povezanosti splošne samopodobe s samopodobo na glasbenem področju, zanimal nas je vpliv zaključne ocene na samopodobo učenca ter vpliv okolja in spola na samopodobo učencev. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike glede na spol pri samopodobi, samospoštovanje in samopodoba sta močno povezana z učenčevimi učnimi uspehi, glede na okolje pa do razlik aktivnega ukvarjanja z glasbeno samopodobo ne prihaja. Preverili smo tudi povezanost glasbenih in športnih aktivnosti in prišli do zaključka, da posameznik ponavadi izbere le eno vrsto aktivnosti v prostem času, bodisi na glasbenem bodisi na športnem področju. Povzamemo lahko, da učinki ukvarjanja z glasbenimi akivnostmi pozitivno vplivajo na samopodobo petošolcev, zato bi lahko v sistemu osnovnega šolanja namenili več časa za ukvarjanje s tovrstnimi dejavnostmi, ki vzpodbujajo zdravo samopodobo posameznika.
Ključne besede: Samopodoba, samospoštovanje, glasbena aktivnost, vplivi glasbe, glasbena izobrazba
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 1346; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
VPLIV ZVOČNEGA OZADJA NA GLASBENE PREFERENCE UČENCEV
Diana Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Glasba predstavlja pomemben del našega vsakdana. Večino časa jo poslušamo pasivno. Kljub temu se nam vtisne v spomin in v nas vzbudi določena čustva, ki vplivajo na naklonjenost do glasbe in razvoj naših preferenc. Radio in televizija zelo vplivata na to, kakšna glasba nam bo všeč. V magistrskem delu smo predstavili teoretična izhodišča in empirične podatke že izvedenih raziskav. Na njihovi osnovi smo oblikovali empirično raziskavo, s pomočjo katere smo ugotavljali: povezanost čustvenih stanj z izbiro glasbe, povezanost verbalno izraženih glasbenih preferenc z naklonjenostjo do predvajane glasbe ter vpliv zvočnega ozadja med šolskim odmorom na čustvovanje in sprejemanje izbrane glasbe. Namen je bil ugotoviti, ali lahko zvočno ozadje med šolskim odmorom vpliva na intenziteto čustvenega doživljanja in naklonjenost do glasbe. Ugotovili smo, da učenci najraje poslušajo konvencionalno ter energično-ritmično glasbo. Večina učencev med poslušanjem preferenčne glasbe doživlja občutke veselja. Izsledki kažejo, da pogostejša izpostavljenost isti glasbi vpliva na intenziteto čustvovanja, vendar ne pri vseh glasbenih zvrsteh enako. Učenci so bili najbolj naklonjeni glasbi, pri kateri so najintenzivneje doživljali občutke veselja in igrivosti, ter najmanj naklonjeni glasbi, ki jim je vzbujala občutke jeze in strahu. Šolski prostor, vključno z glasbeno podkrepljenimi odmori, predstavlja dobro okolje za čustveno doživljanje kvalitetne glasbe ter razvoj glasbenih preferenc do nje.
Ključne besede: zvočno ozadje, vplivi glasbe, čustveno doživljanje glasbe, sprejemanje glasbe, glasbene preference
Objavljeno: 08.08.2016; Ogledov: 624; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici