| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv temperature na volumetrične lastnosti binarnih mešanic alkoholov
Viktorija Flucher, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva alkoholov z eno ali več OH skupinami na strukturo vode in vpliv temperature na volumetrične lastnosti binarnih mešanic alkoholov. Uporabljali smo 2-butanol, butan-1,2-diol, butan-1,2,4-triol in Eritritol. Merili smo viskoznost in gostoto ter iz teh podatkov izračunali navidezni molski raztopine in parcialni molski volumen topljneca pri neskončnem razredčenju v temperaturnem območju med 293,15 K in 333,15 K. Navidezni molski volumen razredčenih raztopin izbranih alkoholov se zmanjšuje z naraščajočo koncentracijo in povečuje z dvigom temperature pri posameznih alkoholih. V skladu z literaturo smo na osnovi matematičnih zvez, ki vključujejo spremembo predznaka za Debye Hückel-ov limitni naklon molskega volumna, spremembo vrednosti za drugi odvod parcialnega molskega volumna topljenca pri neskončnem razredčenju s temperaturo, ki je večji ali manjši od nič, ter vrednost temperaturnega koeficienta viskoznosti B, ki je prav tako ali večji ali manjši od nič okarakterizirali vpliv topljenca na organizacijo molekul topila v razredčenih raztopinah izbranih alkoholov. Vsi trije omenjeni parametri potrjujejo, da imajo vsi štirje alkoholi pri izbranih koncentracijah v temperaturnem območju med 293,15 K in 333,15 K oblikovalni vpliv na strukturo vode.
Ključne besede: parcialni molski volumen, viskoznost, gostota, navidezni molski volumen, vpliv temperature, binarne mešanice
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 510; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
Nega in zaščita betona
Vanesa Jeseničnik, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi je opisan način nege in zaščite betona v fazi po vgradnji svežega betona. Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu. Sestavljen je iz mešanice gramoza, vode in cementa, ki deluje kot vezivo. Ko se beton posuši, doseže veliko trdnost in trdoto. Da lahko doseže le-te, je zelo pomembna pravilna nega in zaščita betona v začetni fazi utrjevanja betona. Velik vpliv pri doseganju trdnosti in trdote betona ima temperatura okolice. V tej projektni nalogi bo opisan vpliv temperature okolice na beton, kako beton najprimerneje zaščititi pred vplivi le-te in ga nato primerno negovati, da bo lahko dosegel predvideno trdnost.
Ključne besede: beton, nega betona, zaščita betona, vpliv temperature na sveže vgrajen beton
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 2425; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (589,34 KB)

3.
UČINEK ČIŠČENJA ODPADNE VODE V SEKVENČNEM BIOLOŠKEM REAKTORJU PRI RAZLIČNIH TEMPERATURNIH POGOJIH
Matej Žuljan, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti vpliv nizkih temperatur na aktivno blato v aerobni biološki čistilni napravi. Primerjamo učinke čiščenja po izpostavljenosti aktivnega blata različnim temperaturnim pogojem. Eksperiment razdelimo na 3 dele in ga izvajamo v pilotnem eksperimentalnem sekvenčnem biološkem reaktorju. V celotnem eksperimentu čistimo modelno vodo na sobni temperaturi (22 °C). Prvi del eksperimenta izvajamo z adaptiranim aktivnim blatom. Merimo vtočno in iztočno koncentracijo KPK in iz rezultatov izračunamo učinek čiščenja. Rezultate učinka čiščenja tega eksperimenta primerjamo z učinki čiščenja drugih delov eksperimenta. V 2. delu eksperimenta adaptirano aktivno blato ohladimo na temperaturo 4 °C za 7 dni. Aktivno blato, ki je bilo hlajeno prelijemo nazaj v pilotni sekvenčni biološki reaktor. Iz rezultatov vtočne in iztočne koncentracije KPK izračunamo učinek čiščenja. V 3. delu eksperimenta blato zamrznemo na temperaturo 20 °C za 24 dni, odtalimo na sobno temperaturo in prelijemo nazaj v pilotni sekvenčni biološki reaktor. Vnovič izračunamo učinke čiščenja iz rezultatov vtočnega in iztočnega KPK. Primerjava rezultatov učinkov čiščenja med adaptiranim aktivnim blatom in predhodno ohlajenim aktivnim blatom je pokazala, da se bioaktivnost blata povrne že po nekaj dneh. Učinki čiščenja prej ohlajenega aktivnega blata so po nekaj dneh primerljivi učinkom čiščenja adaptiranega aktivnega blata. Primerjava rezultatov med adaptiranim blatom in predhodno zamrznjenim in spet odtaljenim blatom je pokazala, da je bioaktivnost na začetku nižja. Učinek čiščenja vztrajno narašča. Po 14 dneh je blato ponovno adaptirano in učinek čiščenja je primerljiv z učinkom čiščenja adaptiranega aktivnega blata. Zaključimo lahko, da aktivno blato, ki je izpostavljeno nizkim temperaturam pri katerih lahko zamrzne in odmrzne, povrne biološko aktivnost in se vnovič adaptira po določenem času, zato je primerno za nadaljnjo uporabo v bioloških čistilnih napravah.
Ključne besede: učinek čiščenja, aktivno blato, vpliv temperature, sekvenčni biološki reaktor, odpadna voda, zamrzovanje in odtajanje aktivnega blata
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 976; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

4.
IZDELAVA IN UPORABA SONČNEGA ZBIRALNIKA ZA POUČEVANJE V OSNOVNI ŠOLI
Peter Brglez, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo v samogradnji izdelan toplozračni sončni zbiralnik. Ločimo dva tipa sončnih zbiralnikov. Najbolj poznani so takšni, v katerih je medij za ogrevanje voda in služijo za ogrevanje sanitarne vode. Drug tip so toplozračni sončni zbiralniki, kjer je medij za ogrevanje zrak. Z njimi dogrevamo zaprte prostore, da zmanjšamo porabo drugega vira ogrevanja. Toplozračni sončni zbiralniki so enostavnejši in primerni za izdelavo v manjši delavnici, tudi šolski. V nalogi najprej predstavimo najpogosteje uporabljene obnovljive in neobnovljive vire energije. Osrednji del naloge je namenjen predstavitvi izgradnje toplozračnega zbiralnika in meritvam, s katerim izmerimo njegovo moč. Za učne namene smo naredili tehnično dokumentacijo in izdelali toplozračni sončni zbiralnik s tremi različnimi barvnimi deli: črnim, belim in zelenim. Opišemo poenostavljeno energijsko bilanco sončnega zbiralnika, v kateri upoštevamo energijski tok zaradi sonca, okolice in zbiralnika, ter segrevanje zraka v zbiralniku, zanemarimo pa prenos energije s prevajanjem in konvekcijo. Opravili smo meritve temperature zraka pri vhodu v zbiralnik in pri izhodih iz njega za odprt zbiralnik (skozenj se pretaka zrak) in za zaprt zbiralnik. Pri odprtem sistemu smo izmerili hitrost zraka pri izhodnih odprtinah in izračunali masni pretok zraka skozi zbiralnik. Izračunali smo moč zbiralnika za različne barvne dele in jo primerjali s teoretičnimi izhodišči. Izmerjene temperature v zaprtem zbiralniku so manjše od teoretično izračunanih, zaradi neupoštevanja toplotnih izgub s prevajanjem in konvekcijo. Izmerjena moč pa se v okviru napake, ki je velika, ujema z teoretično izračunano. Za črn del zbiralnika je izmerjena moč P(i)=(1,6±0,6)∙102 W, teoretično izračunana pa P(t)= (0,7±0,3)∙102 W. V delu predstavimo tudi možnosti za uporabo zbiralnika v osnovni šoli.
Ključne besede: Toplozračni sončni zbiralnik, sončna energija, obnovljivi viri energije, meritve temperature zbiralnika, moč zbiralnika, vpliv barve na moč.
Objavljeno: 13.11.2012; Ogledov: 1474; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

5.
KRIMINOLOŠKE POSLEDICE PODNEBNIH SPREMEMB
Sanja Alaber, 2009, diplomsko delo

Opis: Podnebne spremembe predstavljajo najbolj pereč problem današnjega časa, hkrati pa se smatrajo za največji izziv človeštva. Osrednji cilj diplomske naloge je prikaz razsežnosti problematike podnebnih sprememb, predvsem pa njihov vpliv na naše družbeno življenje. Podnebne spremembe so pomemben pokazatelj nove varnostne dileme, saj bomo ogroženi tako na nacionalni, kakor tudi na mednarodni ravni. Povsem nov vidik proučevanja podnebja in njegovih sprememb je vidik kriminologije, ki poskuša obrazložiti razmerje med spremenjenimi naravnimi procesi v okolju in gibanjem kriminalitete. S tem namenom so tudi v osrednjem poglavju (z naslovom Kriminološke posledice podnebnih sprememb) predstavljene dve skupine študij. Prve pojasnjujejo vpliv povišanih temperatur na agresivno vedenje ljudi ter s tem posledično na kriminaliteto, in sicer predvsem na nasilna kazniva dejanja. Druga skupina študij pa prikazuje razmerje med izpostavljenostjo toksinom v okolju in stopnji kriminalitete. Za nadaljnje proučevanje vpliva naravnih procesov na kriminaliteto je pomemben nastanek zelene kriminologije, ki se ukvarja z ekološkimi kaznivimi dejanji in nastalo ekološko škodo, pri tem pa upošteva predvsem dejavnik družbene neenakosti, spola in rasnega razlikovanja. Diplomska naloga se dotika tudi problematike odgovornosti za porušeno ekološko ravnovesje in predstavlja nekatera pravna vprašanja in dileme, s katerimi bomo zaradi obsežnosti problematike podnebnih sprememb soočeni v bližnji prihodnosti.
Ključne besede: podnebne spremembe, kriminaliteta, vpliv temperature in toksinov, pravne dileme, odgovornost, zelena kriminologija, ekologija
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2277; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici