SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŠPORTNA AKTIVNOST IN PREHRAMBENE NAVADE PREDŠOLSKIH OTROK V SEVNIŠKIH VRTCIH
Katja Traven, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Športna aktivnost in prehrambene navade predšolskih otrok v sevniških vrtcih je razvidno, kakšna je povezanost športne aktivnosti in prehrambenih navad predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne prehrambene navade imajo otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, kakšno vlogo imajo pri tem njihovi starši, kako pogosto so otroci, vključeni v sevniški vrtec, športno aktivni zunaj vrtca in katere so njihove aktivnosti. Teoretični del smo razdelili na dva dela, prehrano in motoriko. Pri prehrani je opisana zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, organizacija prehrane v Vrtcu Ciciban Sevnica, pri motoriki pa gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce, vpliv prehrane na gibalni razvoj otroka in organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Sevnici. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 50 staršev predšolskih otrok. V empiričnem delu so bile z deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je razvidno, da se otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, zdravo prehranjujejo in da starši poznajo posledice nezdravega in nepravilnega prehranjevanja. Starši so z otrokom športno aktivni 2 — 3 krat na teden in da zelo malo otrok obiskuje organizirano športno vadbo. Na podlagi podatkov o teži in višini otrok ugotavljamo, da ima večina otrok normalno telesno težo glede na indeks telesne mase.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, vpliv prehrane na gibalni razvoj, športne dejavnosti
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2694; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (781,90 KB)

2.
VPLIV PREHRANE NA GIBALNI RAZVOJ OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Karmen Jesenko, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja temo vpliv prehrane na gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv prehrane na gibalni razvoj otrok. Teoretični del smo razdelili na dva dela, prehrano in gibalni razvoj. Prvi predstavlja prehrano, njene bistvene sestavine, zdravo prehrano za otroke, energijsko vrednost, prehrano v vrtcih, nezdravo prehrano, njene posledice, smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, potek hranjenja v vrtcih in odnos do hrane. Pri gibalnem razvoju so opisane gibalne sposobnosti, gibalne dejavnosti, vloga vzgojitelja pri gibalnem razvoju, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce in vpliv prehrane na gibalni razvoj. V empiričnem delu so analizirani rezultati raziskave, narejene v vrtcu Rogaška Slatina in Rogatec. V raziskavo je bilo vključenih 40 strokovnih delavk. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 24 vprašanj. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako strokovne delavke v vzgojni proces vključujejo gibanje, če so same dovolj gibalno aktivne, kako otroke spoznavajo s pojmom zdrava prehrana, če se otroci v vrtcu zdravo prehranjujejo in če vedo, da in kako prehrana vpliva na gibalni razvoj. Ugotovitve so pokazale, da strokovne delavke otroke seznanjajo s pojmom zdrava prehrana, otrokom ponujajo različne gibalne aktivnosti, vedo, kako prehrana vpliva na gibalni razvoj. Gibalna aktivnost strokovnih delavk je različna. Nekatere so aktivne vsak dan, nekatere dvakrat na teden, nekaj pa jih gibalno sploh ni aktivnih.
Ključne besede: zdrava prehrana, način prehranjevanja v vrtcu, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti, gibalne sposobnosti, vpliv prehrane na gibalni razvoj.
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 2488; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (651,42 KB)

3.
POMEN GIBANJA IN ZDRAVE PREHRANE PRI MOTORIČNEM RAZVOJU OTROKA
Melanija Pešak, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomen gibanja in zdrave prehrane pri motoričnem razvoju otroka je teoretično delo. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pomen gibanja in zdrave prehrane pri motoričnem razvoju otroka. V nalogi smo predstavili motorični razvoj otroka, razvoj grobe in fine motorike ter stopnje motoričnega razvoja. Predstavljene so gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju, njihov pomen in oblike. Razložili smo pomen gibalne igre za otroke. V nadaljevanju smo predstavili zdravo prehrano v predšolskem obdobju, zdravo in uravnoteženo prehrano, piramido zdrave prehrane, kaj so hranila na splošno in vrste hranilnih snovi. Na kratko je tudi predstavljeno število dnevnih obrokov in časovna razporeditev obrokov preko dneva ter jedilniki za vrtce in prvo triado osnovne šole. Na koncu smo predstavili vpliv redne gibalne dejavnosti na motorični razvoj otroka in vpliv prehrane na motorični razvoj otroka. Iz teorije smo ugotovili, da sta gibanje in zdrava prehrana najbolj pomembna dejavnika v razvoju otroka. Med seboj se tesno prepletata, saj sta pomembna dejavnika pri preprečevanju kroničnih bolezni. Pripomoreta k ohranjanju in krepitvi zdravja. Ugotovili smo, da smo z rednim gibanjem in zdravim prehranjevanjem bolj zdravi, imamo več energije, se dobro počutimo in smo osebno bolj zadovoljni.
Ključne besede: motorični razvoj, gibanje, gibalna dejavnost, zdrava prehrana, uravnotežena prehrana, vpliv gibalne dejavnosti na motorični razvoj, vpliv prehrane na motorični razvoj.
Objavljeno: 12.11.2013; Ogledov: 2402; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (378,92 KB)

4.
Prehranjevalne navade obolelih za rakom
Mateja Šlebinger, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V svetu je vse več smrtnih primerov povezanih z obolenjem za rakom. Pri obolenju imajo ključen pomen prehranjevalne navade ljudi, ki se razvijejo že v zgodnji dobi življenja. Ozaveščanje ljudi in upoštevanje načel o zdravem prehranjevanju pripomore h kakovosti življenja in zmanjšanju tveganja za rakovo obolenje. Namen zaključnega dela je ugotoviti prehranjevalne navade obolelih za rakom. Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik o prehranjevalnih navadah odraslih prebivalcev, ki je vseboval 30 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena med člani Društva onkoloških bolnikov Slovenije iz regij: Murska Sobota, Ptuj in Maribor. Anketirali smo 65 članov društva, ki so zboleli za rakom. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so ljudje, ki so oboleli za rakom, bistveno izboljšali svoje prehranjevalne navade po tem, ko so jim diagnosticirali obolenje. Način prehranjevanja je pred nastopom bolezni 18,5 % anketiranih ocenilo kot slab, medtem ko po diagnosticirani bolezni ni nihče od anketiranih svojega načina prehranjevanja ocenil slabo. Ugotovili smo, da obstaja razlika (Z= -3,676, p < 0,001) v samooceni načina prehranjevanja pred in po bolezni. Sklep: Obolenje za rakom predstavlja pomemben javnozdravstveni, socialni in ekonomski problem sodobne družbe. Vsak posameznik mora za lastno zdravje poskrbeti tudi z ustreznim načinom prehranjevanja. Preprečevanju in obvladovanju te bolezni bo potrebno posvečati vse več pozornosti.
Ključne besede: prehrana, vpliv prehrane, prehrana in navade, bolnik z rakom, rak in prehrana, onkologija.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 123; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (809,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici