| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 290
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Morfološke analize listov bele murve iz goriške regije
Veronika Črešnar, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil morfometrično razlikovanje listov bele murve v odvisnosti od načina rezi dreves vzorčenih na področju Nove Gorice in bližnje okolice. Vzorčenje je potekalo na terenu od 2. junija do 28. julija 2015. Habitus vsakega vzorčenega drevesa smo fotografirali, zapisali geografske koordinate nahajališča drevesa ter izmerili obseg debla drevesa. Na vsakem drevesu smo vzeli od 20 do 30 polno razvitih in nepoškodovanih listov, pri čemer smo naključno vzorčili 5.–7. list, ne glede na ekspozicijo. Liste smo herbarijsko stisnili in posušili. Morfološke lastnosti vzorčenih listov smo merili s pomočjo predhodnega skeniranja listov in obdelave pridobljenih digitalnih fotografij v računalniškem programu Cell SZ61. Merili smo površino lista, dolžino lista po glavni žili, širino lista v najširšem delu, dolžino listnega peclja, levo in desno širino od glavne žile v najširšem delu lista ter dolžini desne in leve bazalne žile. Ugotovili smo, da ima vsakoletna rez signifikanten vpliv na dolžino lista, na širino lista, dolžino leve in desne širine lista in na dolžino leve in desne bazalne žile na listu, nima pa vpliva na površino in na dolžino peclja. Izračun Pearsonovega koeficienta korelacije je pokazal, da je povezanost vseh spremenljivk z rezjo zmerna. Najmočnejšo korelacijo smo ugotovili med dolžino lista ter levo in desno bazalno žilo.
Ključne besede: bela murva, vpliv gojitvene rezi, goriška regija, Morus alba L., morfometrija listov
Objavljeno v DKUM: 19.07.2022; Ogledov: 68; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

2.
Vpliv prekmurskega narečja na govor učencev 5. razreda pri izbranih predmetih : magistrsko delo
Nina Koznicov, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšen je vpliv prekmurskega narečja na govor učencev 5. razreda izbrane prekmurske osnovne šole pri štirih izbranih predmetih: slovenščini, likovni umetnosti, družbi in športu. Ravno to temo sem raziskovala zato, ker sem v času praktičnega usposabljanja na osnovni šoli opazila, da je pri pouku v govoru prisoten vpliv narečja. Zanimalo nas je, pri katerem predmetu je vpliv najbolj izrazit in kje so učenci najmanj pozorni na rabo knjižnega jezika. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sem predstavila pedagoški govor, zgradbo jezika, socialne in funkcijske zvrsti jezika, narečja na splošno, narečne skupine, prekmursko narečje, učni načrt in rabo narečij v osnovnih šolah. V empiričnem delu sem ob analizi zvočnih posnetkov učnih ur želela ugotoviti, pri katerem predmetu je najbolj izrazit vpliv narečja in pri kateri besedni vrsti. Analiza je pokazala, da je vpliv narečja najbolj izrazit pri predmetu likovne umetnosti in najmanj pri slovenščini. Učenci se pri slovenščini najbolj trudijo pri rabi knjižnega jezika in so na napake opozorjeni. Glede na besedno vrsto smo ugotovili, da je vpliv najbolj pogost pri rabi glagolskih oblik, najmanj pa pri členkih in medmetih.
Ključne besede: prekmursko narečje, vpliv, govor učencev, osnovna šola, knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 53; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

3.
Numerična primerjava okoljskega vpliva vozila na električni in konvencionalni pogon
Jan Pavličič, 2022, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu se posvetimo numerični analizi okoljskega vpliva dveh namišljenih, na videz enakih vozil; električnega in konvencionalnega. Zanima nas, kateri pogon je okolju bolj prijazen in kolikšna je dejanska razlika med onesnaževanjem teh vozil. Najprej smo pripravili teoretično podlago za numerično simulacijo, ki smo jo kasneje izvedli. Pripravili smo namišljen vozni cikel, po katerem smo simulirali vožnjo obeh modelov vozil. Rezultate smo primerjali med seboj in ugotovili, da je električno vozilo res čistejše od konvencionalnega, vendar je razlika veliko manjša, kot smo na začetku predpostavili.
Ključne besede: električno vozilo, konvencionalno vozilo, numerična primerjava, okoljski vpliv vozil
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 49; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

4.
Primerjava gozda in vrtčevskega igrišča kot strukturiranega okolja spoznavanja narave : diplomsko delo
Katja Kolman, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti bistvene razlike pri določenih vedenjih otrok v strukturirano urejenem prostoru v zaprtem vrtčevskem igrišču in v gozdu, kjer je material prosto dostopen. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili igro predšolskega otroka ter področje narave v Kurikulumu za vrtce. Podrobneje smo predstavili doživljajsko ter gozdno pedagogiko, njuno bistvo ter cilje. Natančno smo predstavili tudi odprto učno okolje in njegove vplive. V nadaljevanju smo s teoretičnega vidika prikazali gozd, drevesa ter gozdne živali. V zaključku teoretičnega dela smo raziskali področje izkustvenega učenja ter podali rezultate novejših raziskav uporabe gozda kot odprtega učnega okolja. V empiričnem delu smo predstavili način pridobivanja rezultatov ter rezultate raziskave. Pri raziskavi smo uporabili neslučajnostni raziskovalni vzorec iz konkretne populacije, in sicer 20 otrok, starih od štiri do šest let. Raziskavo smo izvedli na podlagi načrtovanih dejavnosti, ki smo jih izvajali z dvema skupinama otrok, v dveh različnih učnih okoljih. Naša opažanja, vezana na sodelovanje, vedenje ter razmišljanje otrok, smo zapisali z ocenjevalnimi listi. S pridobljenimi rezultati smo ugotovili, da izvajanje dejavnosti v gozdu s prosto dostopnim materialom pozitivno vpliva na otroke. Otroci so pri dejavnostih, izvedenih v gozdu, bolj sodelovalni, komunikativni, ustvarjalni in kažejo več veselja, motivacije ter navdušenja za aktivnosti. Ugotovili smo, da dejavnosti v gozdu vplivajo tudi na razvoj otroške domišljije.
Ključne besede: predšolski otrok, gozdna pedagogika, odprto učno okolje, gozd, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 97; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

5.
Parametrični vplivi na kakovost in zanesljivost merilnega vezja : učbenik
Vojko Matko, 2022, učbenik

Opis: Vsebina obsega vplive posameznih parametrov na kakovost in zanesljivost merilnega vezja. Parametrični pristop daje zelo natančen kakovostni pregled nad vplivi parametrov vezja, vplivnimi količinami in tudi optimiranju merilnih vezij v smislu “ECO (Ecology) design-a”. Ta je predpisan z evropsko direktivo 2009/125 /CE in postavlja okvir za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih s čim manjšo porabo električne energije. Ob upoštevanju te direktive pa moramo ob zmanjšanju porabe energije posameznih vezij tudi preverjati kakovost in zanesljivost delovanja, kar je v tem učbeniku osredotočeno na področje merilne negotovosti merilnih vezij. Pomembne pridobitve parametričnega pristopa so, da v končni analizi dobimo informacijo o velikostnih redih posameznih parametričnih vplivov, da izboljšamo kakovost v smislu izboljšanja merilne negotovosti ob sočasnem zmanjšanju porabe električne energije in predvsem, da dobimo informacijo kako izboljšati vezje. Vsebina te publikacije je splošno uporabna tudi pri drugih predmetih študija splošne elektrotehnike.
Ključne besede: vpliv parametrov, analize parametrov, merilna negotovost, zanesljivost delovanja, »eco design«
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 136; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (22,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko delo
Robert Hren, 2022, magistrsko delo

Opis: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge. V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije. Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Ključne besede: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 199; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

7.
Vpliv šolskega stresa na zdravje mladostnika
Marina Purg, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Šolski stres je stres, ki je prisoten pri mladostnikih v obliki stresorjev, kot so ustni zagovori, natrpani urniki, govorni nastopi, konflikti s sovrstniki ipd., ki pa ob dolgoročni izpostavljenosti, mladostnikom puščajo posledice na njihovem zdravju. Namen tega diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, kako šolski stres vpliva na zdravje mladostnikov. Metode: Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, ki smo jo iskali v angleškem jeziku. Pri tem smo za iskanje člankov uporabili podatkovne baze CINAHL, MEDLINE in ScienceDirect. Pri iskanju smo upoštevali vse limite, ki smo si jih zastavili. Sam potek iskanja literature smo predstavili v diagramu PRISMA. Vse zbrane podatke smo kritično ocenili po JBI, jih analizirali in sintetizirali. Rezultati: V končno analizo zbrane literature smo vključili 6 člankov. Ugotovili smo, da so mladostniki že zelo zgodaj izpostavljeni šolskemu stresu, ki pa slabo vpliva na njihovo zdravje, tako na fiziološkem kot psihološkem in vedenjskem področju. Razprava in sklep: Šolski stres ima velik vpliv na mladostnika, predvsem v njegovi dobi pubertete in odraščanja. Mladostniki so skozi svoje obdobje šolanja premalo poučeni o prednostih in slabostih šolskega stresa ter morebitnih posledicah na njihovo zdravje, če se s samim stresom ne znajo pravilno spopasti. Šolski stres je premalokrat raziskan in neresno obravnavan, zato je pomembno njegovo nadaljnje raziskovanje ter iskanje alternativ za preprečevanje in zmanjševanje njegovega negativnega vpliva na zdravje mladostnikov.
Ključne besede: mladostnik, šolski stres, vpliv, zdravje
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 223; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (999,32 KB)

8.
Vpliv socialnih omrežij in aplikacij na človekovo samopodobo
Zala Jereb, 2022, diplomsko delo

Opis: Posamezniki v današnji družbi se s prihodom novih aplikacij in trendov vsakič bolj spopadajo s svojim videzom in telesno pojavnostjo. Namen dela je preučevanje družbe pod vplivom družbenih omrežij in kako tovrstne vsebine vplivajo na posameznikovo samozavest. Področje, na katero se delo nanaša je samopodoba, družbena omrežja ter vplivi, estetski posegi in dodatni vplivi pandemije. Uporabili smo metodo komparacije in deskriptivno metodo ter spletno anketo. Ob rezultatih, ki so pokazali poglavitno vplivnost dejavnikov, smo svoje predloge in priporočila obravnavali v rešitvah in zaključku.
Ključne besede: samopodoba, vpliv, družbena omrežja, ideali
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 258; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (772,88 KB)

9.
COVID-19 in vpliv na kriminaliteto - ugotovitve študij v odnosu do policijskega dela : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Špela Meglič, 2021, diplomsko delo

Opis: Med pandemijo, ki nam je krojila usodo pretekli dve leti, so bili organi pregona odgovorni za sodelovanje z vladnimi in javnimi agencijami z namenom služenja lokalni skupnosti, vzdrževanju javnega reda in miru ter prizadevanju zaustavitve širjenja virusa. Takoj za zdravstvenimi delavci so delovale policijske sile, ki so se znašle v nepredvidljivi in nepredstavljivi situaciji. Pojavila se je nova in neznana oblika grožnje, ki nas je ogrozila v takšni meri, da je bila Svetovna zdravstvena organizacija v januarju 2020, primorana razglasiti pandemijo po vsem svetu. Policijske sile so se morale vključiti tudi v nove vloge pri urejanju družbenega vedenja. Pandemija SARS-CoV-2 je ustvarila vrsto edinstvenih izzivov za policijske uprave po vsem svetu. Tako so bili vsi primorani prilagoditi novonastali situaciji in povečani delovni obremenitvi ter posledično spremeniti svoj odnos do dela. Policisti so bili vsakodnevno izpostavljeni različnim izzivom, pri katerih je bilo zdravje še kako pomembno. Obenem so se povečali dodatni pritiski, saj so morali organi pregona spremeniti in uvesti nove postopke, s katerimi se je zagotovil minimalni stik s prebivalci. V diplomski nalogi smo skozi delo želeli raziskati, kako se je tekom pandemije spreminjalo policijsko delo oz. kakšne dodatne naloge so dobili policisti po vsem svetu, problematično delo policistov pa smo raziskovali predvsem v Sloveniji. Obenem smo se osredotočili tudi na varnost in zaščito policistov pri delu, ter kako so institucije poskrbele za varnost svojih uslužbencev, saj je ravno varnost zelo pomembna dobrina, katero moramo varovati. Ocenili smo, da so policisti po vsem svetu kljub novim koronavirusom svoje delo opravili učinkovito, strokovno in uspešno.
Ključne besede: policija, policijsko delo, covid-19, pandemija, kriminaliteta, vpliv na kriminaliteto, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.01.2022; Ogledov: 333; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (984,09 KB)

10.
Vpliv covida-19 na kibernetsko varnost v poslovnem okolju
Peter Zupanc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo najprej opredelili kibernetsko varnost in pregledali trenutno stanje na tem trgu. Nato se bomo dotaknili strategije kibernetske varnosti Slovenije, znotraj katere bosta opisana vizija in načrt Slovenije za kibernetsko varnost v sklopu Evropske unije. Predstavili bomo tudi teme, kot so: pomembnost kibernetske varnosti, kibernetsko vojskovanje, kibernetska kriminaliteta, hekerji, orodja hekerjev, kibernetske grožnje in zaščita pred njimi. Nadalje se bomo osredotočili na covid-19 in vpliv pandemije na kibernetsko varnost in svetovno gospodarstvo ter podrobneje predstavili štiri največje vplivne dejavnike covida-19 na kibernetsko varnost. V drugem delu magistrskega dela bomo predstavili rezultate in analizo raziskave. V zaključku pa bomo predstavili ključne ugotovitve raziskovalnega dela in tudi zaključne misli o prihodnosti kibernetske varnosti.
Ključne besede: Kibernetska varnost, COVID-19, kibernetske grožnje, vpliv, poslovno okolje, raziskava
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 260; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici