| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VZPOSTAVITEV ETAŽNE LASTNINE V POVEZAVI Z ZAKONOM O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN (ZEN)
Iza Miložič, 2011, diplomsko delo

Opis: Sistem evidentiranja nepremičnin je ključen za pravno varnost. Urejeno stanje na področju evidentiranja nepremičnim (tako v zemljiški knjigi kot tudi v katastru) je pogoj za varen promet z nepremičninami. Bolj je sistem natančen in celosten, večja je pravna varnost.Pri nas temelji evidentiranje nepremičnin na katastru (zemljiškem katastru in katastru stavb) in zemljiški knjigi. Kataster opisuje dejanske lastnosti nepremičnine, zemljiška knjiga pa je namenjena evidentiranju pravic in pravnih dejstev. Obe evidenci se med seboj dopolnjujeta in skupaj popolnoma opišeta nepremičnino. Namen mojega diplomskega dela je predstaviti bistvene značilnosti instituta etažne lastnine, opisati korake, ki jih je potrebno opravit, da se etažna lastnina vpiše. Poseben poudarek je namenjen upravnemu evidentiranju nepremičnin. Vpis v zemljiško knjigo je predstavljen na kratko zgolj zato, ker je vpis eden izmed pogojev za njen nastanek. Zemljiška knjiga je predstavljena zato, da se poda pregled nepremičninskih evidenc pri nas. Še posebej sem se posvetila katastru stavb in pogojem za vpis v kataster stavb, saj se moja tema — vzpostavitev etažne lastnine v povezavi z Zakonom o evidentiranju nepremičnin - bolj navezuje na kataster stavb in ne toliko na zemljiško knjigo.
Ključne besede: etažna lastnina, posamezen del zgradbe, skupni deli, nepremičninske evidence, zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga, upravno evidentiranje nepremičnin, vpis v zemljiško knjigo, vpis stavbe v kataster stavb.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 3273; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (610,83 KB)

2.
Pogodbena predkupna pravica kot oblika omejevanja lastninske pravice v zasebnem interesu
Nina Rednjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Lastnina je temeljna z ustavo in mednarodnopravnimi akti zagotovljena pravica. Zanjo so postavljene tudi meje dopustnosti poseganja vanjo. Omejitve lastninske pravice so dopustne le, če temeljijo na zakonu. Omejitve lastninske pravice lahko razdelimo na tiste, ki so določene v javnem interesu in tiste, ki varujejo zasebni interes. Predkupna pravica predstavlja omejitev avtonomije lastnika nepremičnine, s kom bo sklenil pravni posel. Lahko nastane na podlagi zakona – zakonita predkupna pravica ali na podlagi pravnega posla – pogodbena predkupna pravica. V svojem diplomskem delu sem predstavila predvsem pogodbeno predkupno pravico, ki predstavlja omejitev lastninske pravice v zasebnem interesu. Je obligacijska pravica in je povsem prepuščena avtonomiji volj pogodbenih strank.
Ključne besede: omejitve lastninske pravice, zasebni interes, javni interes, zakonita predkupna pravica, pogodbena predkupna pravica, vpis v zemljiško knjigo, kolizija predkupnih pravic
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 2053; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (664,33 KB)

3.
VPIS PRAVIC V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Iris Zakrajšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Pomembna je za potek pravnega prometa z nepremičninami. Pri premičninah se domneva, da je lastnik tisti, ki ima premično stvar v posesti, pri nepremičninah pa se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Oblike vpisa v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, ki so glavni vpisi. Pomožna vpisa pa sta poočitev in plomba. Z vknjižbo se izkaže nepogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine. S predznambo, pa se doseže pogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi zasebne listine, katera ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila ali nima overjenih podpisov, ter na podlagi nepravnomočnih oziroma nedokončnih odločb ipd. Za razliko od vknjižbe in predznambe, pa se z zaznambo opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo, in tudi nadhipoteke. V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To so stvarne pravice ter nekatere obligacijske pravice, ki jih določa 13. člen ZZK-1. Stvarne pravice imajo absolutne učinke, kar pomeni, da delujejo proti vsakomur. Zaradi tega obstaja omejeno število (numerus clausus) stvarnih pravic: lastninska pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Obligacijskih pravic, pa je neomejeno, saj jih je mogoče poljubno ustanavljati in učinkujejo relativno, le med strankami pogodbenega razmerja. Zakon pa določa, da se lahko v zemljiško knjigo vpisujejo le določene obligacijske pravice, ki pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo omejeno absolutne učinke. Te numerus clausus obligacijske pravice so: pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, na podlagi pravnega posla, posebna pravica uporabe javnega dobra in druge pravice za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. S sprejetjem novele ZZK-1C, ki je začela veljati 5. Aprila 2011, so se bistveno spremenila pravila zemljiškoknjižnega prava. Zakonodajalec je z novelo uvedel skoraj popolno informatizacijo zemljiške knjige, spremenil nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Na podlagi teh sprememb, je prišlo do posebnosti pri vpisovanju nekaterih pravic, glede na novi koncept osnovnega in širšega pravnega položaja nepremičnin. V diplomskem delu bom te posebnosti še posebej poudarila in obrazložila.
Ključne besede: zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo, javna listina, zasebna listina, zemljiškoknjižno dovolilo, stvarne pravice, obligacijske pravice, vknjižba, predznamba, osnovni in širši pravni položaj nepremičnine.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 2542; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH
Mateja Domjan, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan postopek prenosa lastninske pravice na nepremičninah. Prenos lastninske pravice na nepremičninah pomeni pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom. Podlaga za prenos lastninske pravice na nepremičninah pa je pravni naslov. Najpomembnejši in v praksi najbolj uporabljen pravni naslov je prodajna pogodba, na kateri je tudi poudarek v tem diplomskem delu. Za lažje razumevanje postopka prenosa lastninske pravice na nepremičninah je potrebno poznavanje pojma ter značilnosti lastninske pravice, zato sem tej temi namenila prvo poglavje v diplomskem delu. Opisan je tudi kratek pregled zgodovinskega razvoja lastninske pravice. Diplomska naloga temelji predvsem na prikazu postopka prenosa lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom, ki pa je le ena izmed možnosti pridobitve lastninske pravice. Pridobitnih načinov je več, njihove vrste in pa temelji za pridobitev lastninske pravice so prikazani v drugem poglavju. V tretjem delu diplomske naloge je obravnavan prenos lastninske pravice iz katerega je moč ugotoviti, da je za veljaven prenos lastninske pravice na nepremičninah potrebno upoštevati določene predpostavke in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Skratka gre za precej zapleten proces, kar pa je glede na samo naravo pravnega posla razumljivo. Za lažje razumevanje so podani primeri iz sodne prakse. V nadaljevanju so prikazani postopki prenosa lastninske pravice po posameznih vrstah nepremičnin, iz katerih je možno ugotoviti, da je za določene vrste nepremičnin postopek pridobitve lastninske pravice bolj zapleten, potrebna je pridobitev številnih soglasij ter odobritev, posledično je postopek prenosa lastninske pravice na takšni nepremičnini dolgotrajen. Sestavni del prenosa lastninske pravice na nepremičninah je tudi obdavčitev pri prometu nepremičnin, zato v diplomskem delu obravnavam posamezne vrste davkov, ki so povezani s prenosom lastninske pravice na nepremičninah. Na področju obdavčitve je prišlo do pomembnih sprememb, saj je s 1. januarjem 2014 pričel veljati Zakon o davku na nepremičnine.
Ključne besede: Lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice, nepremičnina, prenos lastninske pravice na nepremičninah, pravni posel, pridobitni način, vpis v zemljiško knjigo, obdavčitev v prometu z nepremičninami.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 3504; Prenosov: 549
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
OBLIKOVANJE ETAŽNE LASTNINE
Nuša Štampalija, 2014, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je najpomembnejša in najmnožičnejša lastninska oblika. Opredeljena je kot lastninska pravica na posameznem delu zgradbe in solastninska pravica na skupnih delih. Kot lastnina na posameznem delu zgradbe predstavlja izjemo od načela "superficies solo cedit" in načela specialnosti. Da se na zgradbi lahko oblikuje etažna lastnina, mora biti mogoče oblikovati posamezne dele zgradbe kot samostojne funkcionalne celote, primerne za samostojno uporabo. Oblikovanje etažne lastnine kot tako predstavlja razpolagalno upravičene, ki ga ima imetnik lastninske pravice. Stavba, na kateri se bo vzpostavila etažna lastnina, in posamezni del, morajo biti vpisani v kataster stavb, kar je predpogoj za pravno delitev etažne lastnine in njen vpis v zemljiško knjigo. Pravna podlaga oblikovanja etažne lastnine je lahko pravni posel ali sodna odločba sodišča v nepravdnem postopku. Izključni lastnik zgradbe lahko oblikuje etažno lastnino na podlagi enostranskega pravnega posla, solastniki zgradbe vzpostavitev etažne lastnine dosežejo s sporazumom o delitvi. V primeru, da solastniki ne dosežejo soglasja za vzpostavitev etažne lastnine, njihovo voljo za oblikovanje le-te nadomešča sodna odločba, ki je izdana v nepravdnem postopku na predlog enega od solastnikov. Za nastanek etažne lastnine je potreben vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivni učinek. Poleg samega postopka oblikovanje etažne lastnine, ki je osrednji del diplomskega dela, sem obravnavala tudi dejansko etažno lastnino. Pod ta pojem štejemo primere etažnih lastnin, oblikovanih pred uveljavitvijo SPZ in še nevpisanih ali nepopolno vpisanih v zemljiškoknjižno evidenco ter neusklajenih z današnjo zakonodajo. Obstoj dejanske etažne lastnine je tudi razlog za neuskalajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Za sanacijo navedene neusklajenosti je bil sprejet ZVEtL, ki je obravnavan v zadnjem razdelku diplomskega dela.
Ključne besede: Etažna lastnina, SPZ, SZ-1, dejanska etažna lastnina, vpis v kataster stavb, akt oblikovanja etažne lastnine, pogodba o medsebojnih razmerjih, vpis v zemljiško knjigo, ZVEtL.
Objavljeno: 15.12.2014; Ogledov: 1810; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (252,39 KB)

6.
IZBRANA PROBLEMATIKA UPRAVLJANJA VEČSTANOVANJSKIH STAVB S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Gregor Franulič, 2016, diplomsko delo

Opis: Pod naslovom »Izbrana problematika upravljanja večstanovanjskih stavb s pregledom aktualne sodne prakse« sta za razumevanje razmerij med glavnimi udeleženci posla upravljanja z večstanovanjskimi objekti najprej opredeljena glavna udeleženca posla – upravnik in etažni lastnik. Za njuno razmerje je ključno zastopanje – upravnik je zakoniti zastopnik etažnega lastnika oz. lastnikov skupnih delov in naprav v objektu, ki ga imajo v solastnini. Skozi glavne predpise in sodno prakso so predstavljeni nekateri izbrani problemi in dileme, s katerimi se upravnik pri svojem delu srečuje: legitimacija upravnika v sodnih postopkih, upravnikovo deljenje obveznosti med etažne lastnike, pravna narava posameznih vrst plačil, ki jih etažni lastnik izvaja in izterjava v primerih neplačil, problemi v implementaciji podzakonskih predpisov glede na pogodbo o medsebojnih razmerjih in drugi problemi iz prakse. Predstavljene bodo tudi nekatere posebnosti etažne lastnine – pravice in bremena, ki jih etažnim lastnikom prinaša etažna lastnina: zakonito stvarno breme, predkupna pravica, izključitvena tožba. Na koncu sta predstavljeni še dve izbrani temi iz obširnega področja stanovanjskega prava: razmerja, ko je v stanovanju (v večstanovanjskem objektu) najemnik in vloga upravnika pri dokončanju vpisa etažne lastnine.
Ključne besede: upravnik, etažni lastnik, zastopanje, aktivna in pasivna procesna legitimacija, delitev stroškov, implementacija podzakonskih predpisov, pogodba o medsebojnih razmerjih, etažna lastnina, najemnik, vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo.
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 700; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Zemljiškoknjižni vpisi v zvezi z razlastitvenimi postopki s pregledom sodne prakse
Nastja Dolamič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega pregled celotnega postopka razlastitve, s katerim se prisilno odvzame ali omeji lastninsko pravico v korist države, lokalne skupnosti ali drugega subjekta javnega prava. Predmet razlastitve in omejitev lastninske pravice so lahko le nepremičnine. Z Ustavo RS so opredeljeni dopustni okvirji razlastitve, v skladu s katerimi se lastninska pravica na nepremičnini lahko odvzame ali omeji le na podlagi zakona, proti nadomestilu v naravi ali odškodnini ter pod pogojem, da je takšen poseg v javno korist. V skladu z zakonsko ureditvijo z razlastitvijo pride do popolnega odvzema lastninske pravice, medtem ko se v primeru omejitve lastninske pravice ta le delno odvzame. Lastninska pravica se lahko omeji s pravico začasne uporabe ali obremenitvijo z začasno ali trajno služnostjo. Institut razlastitve je v zakonski ureditvi predviden kot skrajni ukrep, ki se lahko uporabi izključno za izvedbo prostorskih ureditev, ki so v javno korist. Ob tem je potrebno zadostiti pogoju, da je takšna ureditev nujno potrebna in v sorazmerju s posegom v lastninsko pravico. Razlastitev je tako nedvomno najtežji poseg v lastninsko pravico kot eno temeljnih človekovih in premoženjskih pravic. V zvezi z razlastitvenimi postopki je potrebno upoštevati tudi zemljiškoknjižno pravo, saj predstavlja pomemben vidik na področju nepremičninskega prava. Pri pravnem prometu z nepremičninami je pomembno zlasti zanesljivo varstvo zaupanja v podatke, ki so vpisani v zemljiški knjigi, kot javni evidenci. Zemljiška knjiga je namreč namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Z vpisi v zemljiško knjigo se tako zagotovi publiciteta podatkov, na podlagi katerih se je mogoče seznaniti s pravnim stanjem nepremičnin. Skozi obravnavo razlastitvenih postopkov so zato izpostavljene posebnosti zemljiškoknjižnega prava in zemljiškoknjižni vpisi na tem področju, vključno s pregledom aktualne sodne prakse.
Ključne besede: lastninska pravica, nepremičnina, javna korist, odškodnina, razlastitev, razlastitveni postopek, omejitev lastninske pravice, začasna pravica uporabe, služnost v javno korist, zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo.
Objavljeno: 14.06.2018; Ogledov: 283; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (982,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici