| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAČUNALNIŠKO VODENA ELEKTROMOTORNA ENOTA ZA MEHANSKO OBREMENJEVANJE
Mitja Gubenšek, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj naloge je razvoj programa za aktivno obremenjevanje prototipa hibridnega pogona. V ta namen je najprej razvit matematični model lahkega dostavnega vozila za katerega je bil hibridni pogon dimenzioniran. Nato je izvedena simulacija vožnje vozila po voznem ciklu ECE-15 z možnostjo spremembe naklona vozišča. Podrobno je opisan celotni hibridni pogonski sklop in laboratorijsko preizkuševališče .Opisana je tudi realizacija programa za aktivno obremenjevanje pogonskega sklopa z elektromotorno enoto za obremenjevanje. Prikazani so tudi rezultati eksperimenta.
Ključne besede: hibridni pogon, hibrid, matematični model vozila, aktivno obremenjevanje, simulacija, preizkuševališče hibridnih pogonov, vozni cikel ECE-15
Objavljeno: 14.01.2011; Ogledov: 1874; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (782,53 KB)

2.
VODENJE SKLOPA HIBRIDNEGA POGONA
Aljaž Kramberger, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj naloge je razvoj določenih komponent za vodenje prototipa hibridnega pogona. V ta namen smo izdelali modele posameznih sklopov kot so: interpolacija izmerjenega izkoristka bencinskega motorja, osnoven model baterije in sklop za identifikacijo režima delovanja v katerem se trenutno nahaja hibridno vozilo. Ti modeli so se na to integrirali v matematični model vozila. Na podlagi skupnega modela je bilo razvito enostavno preklopno vodenje. Simulacija se je izvedla na podlagi ECE-15 voznega cikla. Podrobno so opisani modeli komponent hibridnega pogona. Opisani so tudi režimi delovanja vozila s hibridnim pogonom z vsemi stanji in prehodi med njimi. Za vsak modeliran sklop so prikazani rezultati simulacij.
Ključne besede: Vodenje, hibridni pogon, hibrid, simulacija, vozni cikel ECE-15, model vodenja, matematični model vozila, stanja
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 1551; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
SUPERKONDENZATOR IN ENERGIJSKA IZKORIŠČENOST BATERIJSKO NAPAJANIH VOZIL
Marijan Španer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava možnosti za izboljšanje izkoriščenosti shranjene električne energije iz akumulatorske baterije pri električnem vozilu. Visoke dinamične obremenitve, ki nastajajo med vožnjo vozila so neugodne tako za stopnjo izkoriščenosti shranjene energije kot tudi za življenjsko dobo akumulatorske baterije. Predlagan je koncept hibridnega hranilnika energije, pri katerem enota s superkondenzatorjem prevzame dinamični del obremenitve, ob tem akumulatorska baterija pokriva le srednjo vrednost obremenitve, s tem pa deluje v zanjo optimalnih pogojih. V sklopu naloge je podana celovita obravnava na osnovi spremljanja pretoka energije od akumulatorske baterije preko pogonskega sklopa električnega vozila do razmer pri vožnji vozila. Izhodišče za določitev zahtev zmogljivosti hranilnika električne energije je bila izvedba natančne analize vožnje električnega vozila po dinamičnih voznih ciklih. Z analitičnim načrtovanjem, osnovanim na matematičnem modelu, so izpostavljene nekatere lastnosti kemičnih akumulatorskih baterij, predvsem sprememba parametrov v različnih stopnjah napolnjenosti in nelinearna odvisnost pretvorbe shranjene energije. Narejen je sistematski pregled vseh možnih konfiguracij kombiniranih hranilnikov električne energije, podrobneje pa je opisana in utemeljena odločitev za predlagani aktivni hibridni hranilnik. Pri opisani konfiguraciji sta superkondenzator in akumulatorska baterija na skupno enosmerno zbiralko glavnega pogona vozila priključena ločeno, vsak s svojim dvosmernim močnostnim pretvornikom. Kot napredni koncept vodenja pretoka energije med različnimi napetostnimi nivoji obeh hranilnikov energije na eni strani in skupne enosmerne zbiralke na drugi strani je uporabljen regulator količine energije na skupni enosmerni zbiralki. Končna potrditev koncepta temelji na dolgotrajnem primerjalnem obremenilnem testu kombiniranega hranilnika v primerjavi s samo akumulatorsko baterijo. S ciljem zagotovitve kar največje mere verodostojnosti eksperimenta so bile vse meritve izvedene z realno akumulatorsko baterijo iz komercialnega električnega vozila; prav tako so bili tudi obremenilni testi določeni na osnovi realnih podatkov istega vozila. Na laboratorijskem preizkuševališču motornih pogonov se je izvajal dolgotrajni test po programu ponavljajočega se voznega cikla ECE-15, ki je za hranilnik energije predstavljal obremenitev, identično vožnji vozila v realnih razmerah. Večurni obremenilni test se je izvajal od stanja povsem napolnjene do stanja povsem izpraznjene baterije, oziroma do meje dopustne izpraznitve. Rezultati primerjalnih testiranj potrjujejo prednosti kombiniranega hranilnika električne energije pred baterijo. Bistvena prednost kombiniranega hranilnika je zajeta v daljšem dosegu vožnje električnega vozila z enim samim polnjenjem; z veliko mero gotovosti se pričakuje tudi podaljšanje življenjske dobe akumulatorske baterije.
Ključne besede: Električno vozilo, energijski tok, akumulatorska baterija, superkondenzator, dvosmerni DC/DC pretvornik, vozni cikel, hibridni hranilnik energije
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1012; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (7,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici