| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
PROBLEM KITAJSKEGA POŠTARJA S PRIORITETNIMI VOZLIŠČI
Tomaž Kramberger, 2010, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Problem kitajskega poštarja s prioritetnimi vozlišči je preučevana posplošitev problema kitajskega poštarja, v kateri je podmnožica vozlišč utežena in vrstni red obiska vozlišč vpliva na vrednost namenske funkcije. Preučevan problem je dokazano NP-težek. V disertaciji sta predstavljeni in preučevani dve konstrukcijski hevristiki. Za eno izmed njih je dokazano, da ob določenih pogojih vrne optimalne rešitve. Hevristiki sta implementirani in testirani na več razredih naključno tvorjenih instanc.
Ključne besede: problem kitajskega poštarja, problemi usmerjanja, Eulerjev graf, prioritetna vozlišča, modificiran algoritem Dijkstre, modificiran Kruskalov algoritem
Objavljeno: 27.05.2010; Ogledov: 3007; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (10,28 MB)

5.
Matematični modeli diskretnih acikličnih odločitvenih procesov
Tadej Kolmanič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali problem sprejemanja odločitev, s katerim se srečujemo vsakodnevno. S pomočjo matematičnega modela smo formalno opisali diskreten aciklični odločitveni proces in s tem pripomogli k izboljšanju učinkovitosti pri odločanju in k pravilnejšim izbiram pri le tem. V prvem delu smo opisali odločitvena drevesa, s pomočjo katerih grafično predstavimo sam problem, odločitve ter rešitve problema. Spoznali smo definicijo odločitvenih dreves ter njihov namen. V nadaljevanju smo opisali še, kako jih gradimo ter kaj so njihove prednosti ter slabosti. Nato smo podrobneje opisali dve vrsti odločitvenih dreves: klasifikacijska in regresijska drevesa. Prav tako smo spoznali programsko opremo za odločitvena drevesa, nekoliko podrobneje orodje Weka. V drugem delu smo najprej spoznali sisteme za podporo odločanju na splošno. Nato smo opisali ekspertne sisteme, sisteme za podporo odločanju na osnovi znanja ter samo modeliranje znanja. Na koncu smo podrobneje opisali še proces odločanja in matematično notacijo tega procesa. V zadnjem delu smo opisali matematično strukturo modela diskretnega acikličnega odločitvenega procesa ter algoritem, s katerim pridemo do optimalne rešitve. Dokazali smo izrek, ki pravi, da je skozi celoten postopek opisanega algoritma optimalna rešitev vedno v množici dosegljivih rešitev.
Ključne besede: odločitvena drevesa, sistemi za podporo odločanju, odločitveni proces, vozlišča, problem iskanja optimalne rešitve, algoritem.
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1575; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (943,57 KB)

6.
Maximal proper subgraphs of median graphs
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Za medianski graf ▫$G$▫ in vozlišče ▫$v$▫, ki ni presečno, dokažemo, da je ▫$G-v$▫ medianski graf natanko tedaj, ko ▫$v$▫ ni center dvodelnega kolesa. To je nadalje ekvivalentno obstoju določene eliminacijske sheme za povezave, ki so incidenčne z ▫$v$▫. Rezultat implicira karakterizacijo po vozliščih kritičnih (po vozliščih polnih) medianskih grafov, ki so medianski grafi, katerih vsi podgrafi brez enega vozlišča niso medianski (so medianski). Podani sta tudi dve analogni karakterizaciji za primer odstranjevanja povezav.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, medianski graf, podgraf brez enega vozlišča, dvodelno kolo, kvadratna povezava, mathematics, graph theory, median graph, vertex-deleted subgraph, bipartite wheel, square-eddge, square-dismantlable vertex
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 302; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Upravičenost uporabe regionalnih železniških prog z vidika uporabnine
Marjan Sternad, 2016, doktorska disertacija

Opis: Liberalizacija železniškega sistema je v zadnjih letih postala prioritetna naloga EU, saj se konkurenčnost železniškega transporta v primerjavi s cestnim transportom zmanjšuje. Odprtje železniškega trga tujim prevoznikov prinaša boljšo izkoriščenost obstoječe železniške infrastrukture in večji nivo kakovosti storitev, vendar pa se slabosti kažejo predvsem na regionalnih progah, ki so zaradi nizkega blagovnega potenciala nezanimive za tuje prevoznike. Temeljni cilj doktorske disertacije je oblikovanje modela uporabnine, ki bo povečal učinkovitost izrabe regionalne železniške infrastrukture pri integraciji ekonomskih in okoljskih ciljev, kjer ekonomski cilji temeljijo na povečanju učinkovitosti rabe železniške infrastrukture na strani upravljavcev železniške infrastrukture in optimalnem financiranju železniških prevoznikov na regionalnih progah. Okoljski cilji pa temeljijo na povečanju uporabe železniškega tovornega prometa iz vidika nižjih eksternih stroškov. V doktorski disertaciji smo ugotovili, da sprememba obstoječega modela izračuna uporabnine prinaša ekonomske učinke za upravljavca železniške infrastrukture in prevoznika. Pri tem je potrebno poudariti, da maksimiramo ekonomske koristi prevoznika, ki s spremenjenim načinom zaračunavanja uporabnine na podlagi subvencioniranja znižuje stroške. Rezultati ekonometrične analize stroškov vzdrževanja so pričakovani iz strokovnega vidika in so primerljivi z referenčnimi raziskavami. Ocenjene spremenljivke so statistično značilne v skladu s strokovno literaturo. Manjša odstopanja so posledica predvsem razlik v stroških dela med državami v obdobju od 2008 do 2012. Na podlagi ocenjene stroškovne funkcije smo izračunali mejne stroške, ki predstavljajo osnovo izračuna uporabnine na podlagi bruto tonskih kilometrov. Ob primernem sistemu spodbujanja železniškega transporta s strani države je možno povečati učinkovito izrabo regionalnih prog. Za izboljšanje problematike regionalnih železniških prog je potrebno poleg ekonomskih kriterijev upoštevati tudi organizacijske, saj obstoječa organiziranost premalo podpira razvoj regionalne železniške infrastrukture. Glede na ekonomske in tehnološke kriterije smo oblikovali model središčnih in obrobnih vozlišč za regionalne železniške proge v Sloveniji s ciljem povečanja frekvenc med izbranimi lokacijami in izboljšanja kakovosti železniške transportne storitve. Izbrana središčna in obrobna vozlišča razpolagajo s primerno železniško infrastrukturo, ki omogoča razvoj celovitih in konkurenčnih transportnih storitev, ki poleg transporta ponujajo tudi storitve manipulacij in spremljevalne logistične storitve. V postavljen model središčnih in obrobnih vozlišč smo postavili model uporabnine, ki na eni strani spodbuja prevoznike preko subvencioniranja. S povečanjem frekvence tovornih vlakov pa se poveča izkoriščenost železniške infrastrukture in prihodek z naslova uporabnine. Povečanje povpraševanja po železniških tovornih storitvah vpliva tudi na povečanje konkurence na železniškem trgu storitev, saj so zaradi nizkega in padajočega povpraševanja regionalna območja nezanimiva in neprivlačna za druge železniške prevoznike. Rezultati predlaganega modela so usklajeni z usmeritvami evropske prometne politike s ciljem povečanja železniškega tovornega transporta in preusmeritev blagovnih tokov iz cest na železnico, ki povzroča bistveno nižje eksterne stroške. Cilji evropske prometne politike na področju železniškega transporta so tudi usmerjeni v razvoj notranjega železniškega trga v Evropi, kjer je potrebno zagotoviti celovit pristop k upravljanju tovornih koridorjev. Izboljšanje učinkovitosti na koridorjih pa ni mogoče zagotoviti brez učinkovitih povezav na regionalna območja, ki so preveč zapostavljena v globalnem povezovanju, vendar predstavljajo potencial, ki ostaja neizkoriščen. Poleg tega so regionalna območja s področja železniškega transporta in uporabnine slabo raziskana področja, saj je večina raziskav osredotočena na glavne železniške proge.
Ključne besede: železnice, regionalne proge, uporabnina, mejni stroški, središčna in obrobna vozlišča
Objavljeno: 06.12.2016; Ogledov: 866; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (48,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici