Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga obravnava določitev porabe energije za namen cestnega prometa v Sloveniji. Na začetku dela je definirana delitev vozil. Opisana je kategorizacija vozil glede na število sedežev in največjo dovoljeno hitrost. Podrobneje so opisani tudi osebni avtomobili, motorji, tovorna vozila, avtobusi in njihova delitev. Opravljen je izračun števila prevoženih kilometrov v Sloveniji v letu 2022 z osebnimi avtomobili. Potrebni podatki so bili pridobljeni iz baze podatkov, ki jih objavlja Ministrstvo za javno upravo RS. V znanstveno-raziskovalnih člankih so bili pridobljeni podatki o porabi za najštevilčnejša vozila v tem letu. Na koncu so izvedeni izračuni porabljene energije v cestnem prometu v letu 2022.
Ključne besede: avtomobili, motorji, tovorna vozila, avtobusi, poraba
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: Diplomska naloga se je osredotočala na raziskovanje vpliva dostave zadnje milje na okolje in na preučevanje alternativnih rešitev za zmanjšanje tega vpliva, s poudarkom na uporabi vozil na vodikov pogon. Analizirali smo različne alternativne možnosti dostave zadnje milje ter njihove prednosti in slabosti. Preučevali smo tudi ozaveščenost potrošnikov o vplivu zadnje milje na okolje ter sprejemanje potrošnikov na dostavo zadnje milje z vozili na vodik. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kako lahko te rešitve prispevajo k bolj trajnostni logistiki in zmanjšanju negativnih vplivov na okolje.
Ključne besede: alternativna vozila, dostava zadnje milje, zelena dostava, vozila na vodikov pogon
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Prehod na električno mobilnost postaja vse pomembnejša tematika, saj se veliko podjetij odloča za elektrifikacijo svojih vozil. Ker se proizvodnja in povpraševanje po električnih vozilih večata se ob tem tudi pojavljajo različni izzivi in priložnosti s katerimi se morajo soočiti in prilagoditi tako podjetja, kot tudi posamezniki. Diplomska naloga se zato osredotoča na raziskovanje morebitnih priložnosti in izzivov s prodajo na trgu električnih vozil. Naloga je sestavljena iz teoretičnega dela, kjer je zajeta opredelitev prodaje in opredelitev električnih vozil in njihovih značilnosti, kar je pomembno za nadaljnjo razumevanje praktičnega dela. Praktični del pa povezuje izsledke raziskave o priložnostih, kjer so bolj podrobno opisani ekonomski in okolijski vidiki, kot tudi tehnološke in inovacijske priložnosti. In izzivi, kjer so opredeljeni tehnični, ekonomični in socialno-kulturni izzivi. Za konec pa še je predstavljen intervju s prodajalcem električnih vozil podjetja Ferdinand Posedi d.o.o., kjer izvemo iz prve roke s kakšnimi morebitnimi izzivi in priložnostmi se soočajo prodajalci in kakšna so stališča glede električnih vozil.
Ključne besede: prodaja, električna vozila, priložnosti, izzivi, subvencije, intervju
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,99 MB)

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali področje davčne zakonodaje prevoznih sredstev v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije. Preučili smo obdavčitev v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in Danskem, ki pa se ne glede na to, da so vse države članice Evropske unije, še vedno precej razlikuje. Evropska unija si prizadeva za poenotenje trga držav članic in s sprejemanjem direktiv vpliva na usklajevanje pravil in predpisov držav članic. Davek na dodano vrednost poznajo vse države članice in je od vseh zakonov tudi najbolj poenoten. Kljub temu pa se stopnje davka na dodano vrednost med državami še vedno precej razlikujejo in znašajo vse od 17 % pa do 27 %. Vse pridobitve novih in v nekaterih primerih tudi rabljenih prevoznih sredstev so predmet davka na dodano vrednost. V Sloveniji so poleg davka na dodano vrednost prevozna sredstva obdavčena tudi z davkom na motorna vozila. Oba sta v zadnjih letih doživela pomembne spremembe. Zakonu o davku na dodano vrednost je bil v letu 2022 dodan 66.b člen, ki daje pravico do odbitka DDV za nakup električnih avtomobilov za poslovno rabo. V letu 2021 pa je začel veljati nov Zakon o davku na motorna vozila, ki temelji na emisijah CO2 in za merilo več ne upošteva vrednosti vozila, kar je zelo velika sprememba na področju obdavčitve vozil v Sloveniji. Odpravil pa je tudi luksuzni DMV, zaradi katerega so kupci dražjih vozil le-te raje kupili in registrirali v tujini kot v Sloveniji. Zakon o davku na motorna vozila pa plovil in zrakoplovov ne vključuje. V Avstriji so vozila ob prvi registraciji obdavčena z davkom na normirano porabo goriva, v Nemčiji z davkom na motorna vozila, na Hrvaškem s posebnim davkom na motorna vozila in na Danskem z davkom na registracijo vozil. Vsi so enkratni davki, razen nemškega davka na motorna vozila. Nemčija ne pozna enkratnega davka, ki bi bil popolnoma enakovreden slovenskemu, vendar je primerljiv zaradi načina izračuna, ki kot slovenski temelji na emisijah CO2 in se plača ob registraciji vozila, kadar še le-ta ni vključen v prodajno ceno vozila. V Avstriji pa so vozila obdavčena tudi s periodičnim davkom na motorna vozila in davkom na zavarovanje motorja, na Danskem pa poznajo kar tri periodične davke, od katerih se eden plača glede na datum prve registracije vozila, saj se davki med seboj izključujejo. Na Hrvaškem pa poleg posebnega davka na motorna vozila poznajo še davek na cestna motorna vozila. Posebna zakonska ureditev vodnih plovil je od obravnavanih držav sprejeta v Sloveniji in na Hrvaškem ter je v sklopu magistrskega dela tudi predstavljena, kdaj nastane obveznost za plačilo in kakšna so merila. Za namene primerjalne analize pa smo se osredotočili na cestna vozila, saj je davčna zakonodaja teh vozil bolje urejena, jasno definirana in določena. Prvoten namen uvedbe davka na motorna vozila se počasi spreminja oziroma preusmerja od zbiranja sredstev za državni proračun in regulacije avtomobilskega trga k čedalje bolj okoljskim ciljem, kot so zmanjšanje emisij CO2, izboljšanje varnosti in starosti voznega parka ter spodbujanje nakupa ekoloških vozil. V izvedeni analizi, kjer smo primerjali obdavčitev pridobitve novega osebnega vozila v Sloveniji in izbranih državah, je država z daleč najvišjo obdavčitvijo Danska. Slovenija se je uvrstila na prvo mesto kot država z najnižjim zneskom.
Ključne besede: prevozna sredstva, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, električni avtomobil.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (3,70 MB)

Opis: V magistrskem delu smo proučili, kako bo razvoj modernih tehnologij vplival na logistiko oskrbovalnih verig v težnji po zmanjšanju njene odvisnosti od fosilnih goriv. Učinkovitejše tehnologije pogona in sistemi krmiljenja vozil se hitro razvijajo in spreminjajo do sedaj poznano mobilnost. Širša prizadevanja za razogljičenje transporta, ki so trenutno v največji meri naslovljena in vidna v Evropi ter Združenih državah Amerike, so ključno vezana na zmožnosti ponudbe alternativnih tehnologij prevoza. Pri tem imajo pomembno vlogo poleg politike še viri energentov in surovin, ki so potrebni za delovanje novih pogonskih sklopov. Elektrifikacija je tesno povezana predvsem z rudninami redkih zemelj – te so ključne za izdelavo baterijskih električnih vozil, ki bodo v segmentu alternativnih pogonov najverjetneje dobila delež in krojila prihodnost cestnega transporta; slednje kljub napovedim zaenkrat ne pomeni umika dizelskih in bencinskih motorjev. V magistrskem delu smo opravili primerjavo celokupnih izpustov za dve obetavni tehnologiji, definirali zmožnosti proizvodnje obnovljivih virov energije in ponazorili ogljični odtis dejavnikov, ki so trenutno največji povzročitelji emisij. Analizirali smo trende v logistiki, ki so vezani na tehnološke inovacije, proizvodne zmožnosti, vladne politike in ekonomsko upravičenost ‒ podkrepili smo jih z anketnim vprašalnikom o rabi modernih tehnologij med slovenskimi prevozniki. Prednosti prehoda na električni pogon se izkazujejo predvsem v bistveno boljši energetski učinkovitosti alternativnih tehnologij in krepitvi energetske neodvisnosti za posamezne države oz. širše regije, medtem ko izzive predstavlja predvsem tehnološka zmožnost čiste proizvodnje, virov surovin in prilagoditev energetskega ter cestnega omrežja. Prehod na nove vire se bo odvil in uspel, če bodo nove tehnologije ponujale boljše rešitve mobilnosti od sedanjih ‒ za manj denarja z manj izpusti, čemur še ni tako. Modernizacija transporta bo čistejše oblike sprva uvedla v cestnem transportu, ki najbolj onesnažuje zaradi svoje narave praktičnosti. Poleg tehnologij pa bo transport z uporabo umetne inteligence postajal vse bolj avtonomen, kar bo prevoznike razbremenilo v primanjkljaju voznikov in omogočilo večjo pretočnost ter varnost v prometu.
Ključne besede: zeleni prehod, logistika, oskrbovalne verige, nove tehnologije prevoza, električna vozila
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 52
Celotno besedilo (3,63 MB)