| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Senzorične spremembe v starosti
Darja Rek, 2010, diplomsko delo

Opis: S senzoričnimi spremembami v starosti se sreča vsak starostnik. Pešanje vida, starostna naglušnost ter pešanje čutov za okus, vonj in tip so posledica degenerativnih sprememb in imajo velik vpliv na življenjski slog starostnika. Starost ni edini dejavnik, ki povzroča slabšanje čutov, saj vplivajo tudi neugodni okoljski dejavniki in bolezen. Pri razumevanju procesa staranja in zagotavljanju kakovostne starosti ima veliko vlogo medicinska sestra. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med starostniki v Koroškem domu starostnikov Črneče - Dravograd januarja 2010. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V anketi je sodelovalo 40 anketirancev, starejših od 65 let. Zanimalo nas je, katere informacije o senzoričnih spremembah v starosti imajo starostniki, kje te informacije dobijo, katera senzorična sprememba v starosti je najbolj moteča za starostnika in ali se medicinska sestra s starostnikom pogovarja o senzoričnih spremembah. Rezultati so pokazali, da imajo starostniki zadovoljive informacije o senzoričnih spremembah v starosti, največ jih dobijo od medicinske sestre. Ugotovili smo, da je za starostnika najbolj moteče pešanje vida. Več kot polovica anketirancev se pogovarja z medicinsko sestro o senzoričnih spremembah v starosti in dobijo dovolj želenih povratnih informacij.
Ključne besede: medicinska sestra, starostnik, senzorične spremembe, vid, sluh, vonj, okus, tip
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2087; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
VPLIV VONJAV NA VEDENJE KUPCEV
Mirjana Todorović, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretično sestavljeno diplomsko delo obravnava področje marketinga doživetij ter se osredotoča na vonjave in njihov vpliv na vedenje kupca. Prvi del diplomskega dela je namenjen pregledu marketinga doživetij, pri čemer izpostavljamo predvsem hedonistične potrebe kupca ter medsebojno povezano vlogo atmosfere in doživetij. Nadaljujemo s kratkim pregledom vedenja kupca. V četrtem poglavju opredeljujemo vlogo vonjav v življenju posameznika, predstavimo osnovne pojme, povezane z vonjavami, ter podrobneje opišemo izredno pomemben proces zaznavanja. Podajamo tudi osnovno delitev vonjav ter predstavimo nekatere pomembnejše učinke. Drugi del naloge je namenjen predstavitvi vpliva vonjav na vedenje kupcev. Izpostavimo vpliv vonjav na priklic spominov, razpoloženje in procesiranje informacij ter oblikovanje ocen. Podajano primere iz prakse in predstavimo etične zadržke pri uporabi vonjav kot sredstvo za vplivanje na kupca. V sklopu diplomskega dela proučimo in predstavimo rezultate nekaterih pomembnejših raziskav s tega področja. Najpomembnejše ugotovitve so, da lahko skrbno izbrane in primerno implementirane vonjave pozitivno vplivajo na kupca, njegovo razpoloženje, obujanje spominov, zaznave okolja in izdelka ter podajanje nekaterih ocen. Na podlagi ugotovitev podajamo smernice in priporočila za uporabo vonjav v prodajalnah na slovenskem trgu.
Ključne besede: Vedenje kupca, marketing doživetij, prodajno okolje, atmosfera prodajalne, vonjave, vonj, voh.
Objavljeno: 02.07.2012; Ogledov: 1244; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
Alternative kirurške kastracije prašičev v povezavi z vedenjem ter pojavom spolnega vonja in bolezni v čredi
Andreja Drevenšek, 2013, magistrsko delo

Opis: Glede na predvideno prepoved kirurške kastracije pujskov brez anestezije in analgezije do leta 2018 je presoja alternativ kirurške kastracije aktualna tema. Osnovni cilj te raziskave je bil primerjati vedenje ter pojavnost spolnega vonja pri dveh alternativah, reji merjaščkov in imunokastratov. Izhodiščne hipoteze smo zaradi pojava bolezni v času poskusa dopolnili z raziskavo vpliva bolezni na vedenje in uspešnost imunokastracije. Vedenje smo spremljali preko kamer. Opazovali smo celodnevno dejavnost in posamezne vrste dejavnosti (stanje, sedenje, ležanje, agresija, naskakovanje, hranjenje). Po zakolu smo odvzeli vzorce maščobnega tkiva in v njem določili koncentracije skatola in androstenona ter težo testisov in akcesornih spolnih žlez. Ugotovili smo statistično značilno (P < 0,0001) spreminjanje dejavnosti znotraj dneva, z enim vrhom zgodaj zjutraj in drugim (večjim) popoldan. Sprememb v vedenju in hranjenju med alternativama, kot tudi pred in po cepljenju pri imunokastratih nismo dokazali. Vpliv bolezni na dejavnost ni bil statistično značilen, čeprav je bilo pri bolnih prašičih manj agresije (P = 0,12) in manj sedenja (P = 0,06). Značilna razlika med imunokastrati in merjasci v vrednostih androstenona in teže testisov je dokaz učinkovitosti imunokastracije navkljub bolezni. V skupinah kastratov smo našli posameznike z vrednostmi skatola, ki presegajo mejne senzorične vrednosti (0,20 μg/g), kar pripisujemo bolezni.
Ključne besede: imunokastracija prašičev, opazovanje vedenja, spolni vonj, vpliv bolezni, dobro počutje živali
Objavljeno: 13.12.2013; Ogledov: 1415; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
VPLIV VONJA NA STRUKTURO PRODAJE IN VEDENJE VPLETENIH V PRODAJNI PROCES
Samo Turk, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo moč vonja za namene sodobnega marketinga. Čeprav je področje aroma marketinga znano in uporabljano že precej časa, pa velja dejstvo, da je takšen način oglaševanja v glavnem še vedno nerazširjena in nekonvencionalna praksa. To je presenetljivo predvsem skozi finančno sliko tovrstnega marketinga, ki je po navadi ugodna in znotraj obvladljivih okvirjev ter jo lahko opišemo po načelu »value for money« – torej visoka učinkovitost za nizko ceno. Ker je takšno pomanjkanje prisotno predvsem v Sloveniji, smo se dodatno odločili tudi za izvedbo eksperimenta, ki je pokazal vpliv vonja na manjšem primeru, kot je to v navadi. Iniciator želje po tovrstni raziskavi so bile med drugim tudi nezadostne domače raziskave in študije oziroma pomanjkanje teh. V prvem delu predstavimo senzorični marketing in ga primerjamo s tradicionalnim, razložimo pojme, kot sta senzorični in aroma marketing, ter navedemo veliko primerov uporabe vonja za namene marketinga – tako na tujih kot domačih trgih. V nadaljevanju diplomskega dela, s pomočjo podatkov pridobljenih skozi eksperiment, opisujemo vpliv vonja na dve področji. Prvo je vpliv vonja na strukturo prodaje, drugo pa vpliv vonja na vpletene v prodajni proces, kjer se ne fokusiramo zgolj na uporabnike, ampak tudi na druge, ki prisostvujejo v tem procesu. Vedenje zadnjih lahko namreč bistveno vpliva na uporabnikovo razpoloženje in vedenje. Z natančno izvedbo eksperimenta smo dokazali in razložili vpliv vonja tako na strukturo prodaje kakor na vedenje vpletenih v prodajni proces. Ob analizi rezultatov navajamo tudi odprta področja za nadaljnje raziskovanje in možnosti uporabe senzoričnega marketinga.
Ključne besede: vonj, senzorični marketing, aroma marketing, eksperiment, vpliv vonja
Objavljeno: 14.06.2016; Ogledov: 529; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
Vpliv čiščenja reduktivnih vonjev z bakrovimi pripravki na ostanke kovin v vinu
Valentina Šnurer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letih 2011–2012 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo izvedli poskus pri vinih z reduktivnim vonjem, pri čemer smo določili ostanke bakra v vinu po osnovnem čiščenju in po prečiščenju s Cu-sulfatom. Za izvedbo poskusa smo izbrali 14 vzorcev vina z ugotovljenim reduktivnim vonjem. V prvi fazi poskusa smo za odstranitev vonja najprej poiskali natančen odmerek Cu-sulfata. V nadaljevanju smo teh 14 vzorcev vina prečistili tako, da smo odstranili defektni vonj in dodali še dodatne količine Cu-sulfata. Dodajali smo ga v razredih po 0,2 g/hl. S kemijsko analizo, ki temelji na uporabi atomske absorpcijske spektrofotometrije, smo določili ostanke Cu-ionov v vinu. Pri vinih, katerih smo za osnovno čiščenje uporabili srednje in nizke odmerke (do 0,4 g/hl), mejna vrednost bakra v vinu (1 mg/l) ni bila presežena. Pri dveh vzorcih vina, kjer je bilo treba dodati večje količine Cu-sulfata (0,8 g/hl), pa je ostanek bakra v vinih močno presegel zakonsko določeno mejo (1 mg/l). Pri vinih z nizkimi odmerki bakra za osnovno čiščenje (do 0,2 g/hl) lahko te prekoračimo maksimalno za 0,2 g/hL. Pri višjih odmerkih za osnovno čiščenje (nad 0,2 g/hL) vsako nadaljnje povečevanje količine čistila vodi v previsoke vsebnosti ostanka bakra v vinu.
Ključne besede: vino, reduktivni vonj, Cu-sulfat, kemijska analiza, čiščenje vina
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 549; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (729,26 KB)

6.
VPLIV DODANEGA KOSTANJEVEGA TANINA V OBROKU MERJASCEV NA HISTOMORFOLOŠKE IN IMUNOHISTOKEMIČNE LASTNOSTI ČREVESJA TER JETER IN SESTAVIN VONJA PO MERJASCU
Diana Bilić-Šobot, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: V doktorski disertaciji smo proučevali vplive hidroliziranega tanina (izvleček sladkega kostanja) na histomorfološke in imunohistokemične lastnosti tankega in debelega črevesja ter jeter, v povezavi z vonjem po merjascu. Disertacija je osredotočena tudi na tvorbo skatola v debelem črevesju, njegovo razgradnjo v jetrih in nalaganje skatola v maščobne tkivu merjascev. Doktorsko nalogo sestavljata dva poskusa, v prvi je bilo vključenih 24 merjascev (Landrace x Large White), živali so bile razdeljene v štiri skupine (T0, n=6, krmna mešanica s 13,2 MJ/kg, 15,6% surovih proteinov) in pa tri z dodatkom tanina 1% (T1, n=6), 2% (T2, n=6) in 3% (T3, n=6). Dodajanje tanina v obrok merjascev je vplival na nekatere morfološke lastnosti tankega črevesja (duodenum) in sicer na povečano velikost resice, njen perimeter in debelino mukoznega tkiva. Dodatek tanina je zmanjšal velikost mitotske aktivnosti v cekumu in delu debelega črevesja (colon descendens) in apoptotsko aktivnost v delu debelega črevesja (colon ascendens). V jetrnem tkivu nismo zasledili nobenih histoloških sprememb, ki bi nastale kot posledica dodanega tanina. V drugi poskus je bilo vključenih 51 merjascev, ki so bili razdeljeni v štiri skupine: kontrolno skupino (BEK-2, 12,9 MJ/kg, 15% surovih proteinov brez dodanih taninov, T0, n=12) in v tri skupine, ki so imele v krmno mešanico dodane tanine različnih koncentracij in sicer 1% (T1, n=13), 2% (T2, n=13) in 3% (T3, n=13). Dodatek tanina v obroku je imel vpliv na zmanjšanje koncentracije skatola v debelem črevesju (colon descendens), ob tem smo zasledili tudi povečano katalitično aktivnostjo citokrom encima CYP2E1. Dodajanje taninov se je pokazalo kot tendenca na zmanjšanje aktivnosti encimov CYP2A19 in CYP1A. V maščobnem tkivu merjascev se je prav tako pokazal trend zmanjševanja koncentracije androstenona ob povečani koncentraciji dodanega tanina v krmi merjascev. Na vsebnost skatola v maščobnem tkivu merjascev dodani tanin ni imel vpliva.
Ključne besede: hidrolizirani tanini / črevesje / jetra / morfometrija / celična proliferacija / vonj po merjascu
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1136; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

7.
VPLIV RAZLIČNIH VIROV IN ODMERKOV SLADIL NA SENZORIČNO OCENO MALINOVIH MARMELAD
Nena Kotnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V zastavljenem poskusu smo pri kuhanju marmelad iz malin ugotavljali, kako različne vrste naravnih sladil, uporabljene v različnih odmerkih, vplivajo na senzorično kakovost malinovih marmelad in njihovo sprejetost pri potencialnih potrošnikih. V okviru poskusa smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede pripravili malinovo marmelado, ki smo ji dodali različna naravna sladila (saharozo, fruktozo, kokosov sladkor in stevio) v odmerkih, ki sta v končnih produktih predstavljala 20 oz. 40 %. V mesecu maju 2016 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so preskuševalci ocenjevali barvo, vonj, okus in konsistenco posameznih vzorcev marmelade. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da je vir sladila statistično značilno vplival na vse spremljane parametre, to je barvo, vonj, okus, konsistenco in skupno oceno, medtem ko je odmerek sladila pomembno vplival le na oceno konsistence. Interakcija vira in odmerka sladila je imela statistično značilen vpliv samo na oceno barve. Na senzoričnem ocenjevanju je najboljšo skupno oceno dobil vzorec marmelade z dodatkom saharoze v 40 % odmerku, najslabše ocenjena pa je bila marmelada z dodatkom kokosovega sladkorja v 40 % odmerku.
Ključne besede: malinova marmelada, sladilo, barva, vonj, okus, konsistenca, senzorična ocena
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 779; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (862,16 KB)

8.
VPLIV DODATKA HIDROLIZIRAJOČIH TANINOV V PREHRANI MERJASCEV NA PRISOTNOST VONJA PO MERJASCU IN KAKOVOST MESA
Simona Rubin, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo ugotavljali vpliv hidrolizirajočih taninov na nalaganje substanc spolnega vonja ter kakovost mesa merjascev. Uporabili smo 51 merjascev križancev, pasem Landrace in Large White. Prašiči so bili razdeljeni v 4 poskusne skupine: kontrolna skupina (K) (12 živali) je dobivala komercialno pripravljeno krmno mešanico, ostale tri poskusne skupine (13 živali na skupino) pa so dobivale isto krmo z dodanimi 1 % (T1), 2 % (T2) in 3 % (T3) taninskega ekstrakta iz lesa kostanja. V poskusu smo spremljali različne parametre kakovosti mesa (pH, barvo, sposobnost za vezanje vode, trdoto mesa in vsebnost intramuskularne maščobe) ter vsebnost skatola in androstenona v podkožnem maščobnem tkivu. Rezultati so glede substanc spolnega vonja v podkožnem maščobnem tkivu pokazali, da je dodatek tanina imel vpliv le na vsebnost androstenona (P = 0,0514), kjer je imela skupina T1 za 61 % višjo vrednost od K, pri večjih odmerkih tanina pa smo v primerjavi s T1 ugotovili nižje koncentracije za 25 % (T2) in 50 % (T3). Tanin v prehrani ni (P > 0,10) vplival na kemično sestavo mesa. Pri parametrih kakovosti mesa smo vpliv poskusne skupine (P < 0,05) opazili samo pri izgubah pri kuhanju in tajanju. Dodatek tanina je bil povezan z nižjimi izgubami mase mesa pri kuhanju. Medtem ko se skupina T1 ni bistveno razlikovala od K (P > 0,05), pa smo pri ostalih dveh opazili 7 % (T2) oziroma 11 % (T3) manjše izgube (P < 0,01) kot pri skupini K. Pri izgubah med tajanjem nismo ugotovili premočrtnih učinkov koncentracije tanina, kontrolna skupina se namreč ni razlikovala od ostalih poskusnih skupin (P > 0,05), skupini T1 in T2 pa sta imeli za 28 % oziroma 22 % manjše izgube od T3.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, merjasci, spolni vonj, kakovost mesa
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 711; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (862,71 KB)

9.
POMEN VONJA IN NJEGOV VPLIV NA NEKATERE DIMENZIJE ZAZNANE VREDNOSTI IZOBRAŽEVALNIH STORITEV
Maja Kocuvan, 2017, magistrsko delo

Opis: Storitve v razvitejših držav predstavljajo največji delež bruto domačega proizvoda (BDP), njihov pomen pa se veča. Splet storitev, ki se mu nikakor ne moremo izogniti, vsaj v zgodnjem življenjskem obdobju ne, so izobraževalne storitve, saj vsakdo izmed nas obiskuje vsaj osnovno šolo. Šolanje postaja potrošna dobrina, enim manj, drugim bolj dosegljiva. Zaradi visoke konkurence, vrste reform v šolstvu ter vse manj sredstev, ki jih države namenjajo šolstvu, izobraževalne ustanove namenjajo vedno večjo pozornost marketinškim aktivnostim. Vplivanju na uporabnike s pomočjo stimulacij povezanih s čutili raziskovalci posvečajo le malo svojega časa. Predvsem vonju, ki neposredno prodre v možgane in povzroča takojšen odziv našega uma. Glavni namen magistrske naloge je ugotoviti ali ima vonj (prijeten) vpliv na zaznavanje vrednosti izobraževalnih storitev. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, iz teoretičnega ter raziskovalnega dela. Teoretični del zajema dve poglavji. Prvo poglavje se nanaša na izobraževalne storitve, njihovo opredelitev, značilnosti, sestavine, vrsto in zaznano vrednost izobraževalnih storitev. Drugo poglavje se nanaša na senzorični marketing, njegovo opredelitev, SOR (Stimulus-Organism-Response) model, na vonj in voh, delovanje voha, na dejavnike, ki vplivajo na delovanje voha, povezavo med vonjem in čustvi, vidike vonjev v storitvenih organizacijah ter na ambientalni vonj. Raziskovalni del se prične s predstavitvijo Ekonomsko–poslovne fakultete. Naslednje podpoglavje je namenjeno opredelitvi raziskovalnega vprašanja, ključnih pojmov in spremenljivk ter načrtu raziskave. Za potrebe naloge smo izvedli eksperiment, njegov potek je podrobneje opisan v načrtu raziskave. Nadalje je opredeljena velikost in vrsta vzorca, ki smo ga preučevali, predzadnje podpoglavje raziskovalnega dela je namenjeno rezultatom raziskave in preverjanju hipotez. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anket smo analizirali s pomočjo programa SPSS. V zadnjem podpoglavju so prikazani rezultati naknadnih anket o vtisu vonja, ki smo jih pridobili s pomočjo kratke ankete. Vonj je subjektiven, in tako tudi odgovor, ki ga podajamo na glavno vprašanje magistrske naloge ni enoznačen. Raziskava, ki smo jo izvedli, sicer ni pokazala signifikantnega vpliva vonja sivke in pomaranče na dimenzije zaznane vrednosti izobraževalnih storitev, kar smo ugotovili s programom SPSS. Razlog se morda skriva v preintenzivni razpršenosti vonja v učilnicah ter neskladnosti vonja z organizacijo samo. Kljub temu pa menimo, da vonj ima določen vpliv. Zaključek raziskave naj bo tako v vzpodbudo raziskovalcem na področju senzoričnega marketinga in marketinga vonjav za nadaljnjo raziskovanje.
Ključne besede: izobraževalne storitve, zaznana vrednost izobraževalnih storitev, senzorični marketing, vonj in voh, vonj in čustva
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 749; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

10.
Kemijska in senzorična primerjava jabolčnega soka z dodatkom aronije
Klemen Grilc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V tej raziskavi smo ugotavljali, kako različne koncentracije ekološkega soka iz aronije, dodanega ekološkemu jabolčnem soku, vplivajo na senzorično oceno in njihovo sprejetost pri potencialnih potrošnikih. V okviru poskusa smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru pripravili štiri vzorce soka, kjer je bil delež soka aronije 5, 10, 15 oz. 20 %. Sokovom smo v laboratoriju opravili kemijsko analizo pri kateri smo izmerili vsebnost suhih snovi in skupnih titracijskih kislin. V januarju 2016 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so ocenjevalci ocenjevali barvo, vonj in okus, ter podali skupno oceno všečnosti vzorcev. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da je različen delež soka aronije v jabolčnem soku pomembno vplival na ocenjevane parametre. Najbolje je bila ocenjena barva pri soku z 20 % deležem aronijinega soka, najslabše pa sok z 5 % deležem aronijinega soka. Okus jabolčnega soka z dodatkom 15 % soka aronije je bil všeč največ ocenjevalcem, okus jabolčnega soka z dodatkom 20 % soka aronije je dobil najslabše ocene. Tudi pri vonju je najvišjo oceno dobil jabolčni sok z dodatkom 15 % soka aronije, najnižjo pa sok z dodatkom 5 % soka aronije. Skupno je bil najbolje ocenjen jabolčni sok s 15 % deležem soka aronije, najslabše pa sok z najnižjim, 5 % deležem soka aronije.
Ključne besede: sok, aronija, jabolka, okus, vonj, barva, senzorična ocena
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 866; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (966,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici