| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Funkcionalizacija volne s polietilen iminom za povečanje adsorpcije kovin
Viktorija Flucher, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo hoteli pridobiti učinkovit sorbent za odstranjevanje težkih kovinskih ionov kot sta Zn(II) in Cu(II) iz odpadne vode. Surovo volno smo fizikalno modificirali z nanosom 1 % (m/V) in 2 % (m/V) makromolekularne raztopine polietilenimina, predhodno smo surovo volno in odpadno volno očistili nečistoč z 0,001 M HCl. Spremembe volnenih vlaken po funkcionalizaciji smo preverjali s FT-IR spektri in XPS spektri. Za kvantitativno določitev prisotnih amino in karboksilnih skupin na vlaknih smo izvedli potenciometrično titracijo. Učinkovitost sorpcije kovinskih ionov smo analizirali z AAS metodo. Določili smo kinetiko sorpcije psevdo-prvega in psevdo-drugega reda ter izoterme sorpcijskega procesa po Langmuirjevem, Freundlichovem modelu in Redlich-Petersonovem modelu. Desorpcijo kovinskih ionov smo izvedli z 0,01 M EDTA. Preučili smo vpliv kontaktnega časa in koncentracije kovinskih ionov. Z modifikacijo volne z enojnim nanosom 1 % (m/V) polietileniminom smo dosegli najvišjo koncentracijo protoniranih amino skupin (308,87 mmol/kg), najmanj je imela surova volna z 29, 7 mmol/kg in odpadna volna 142,15 mmol/kg. Maksimalno učinkovitost sorpcije Zn(II) na surovi volni pri kontaktnem času 3 h, koncentraciji 6,25 mg/l smo dosegli 95,5 % učinkovitost sorpcije in učinkovitost nad 94 % smo dosegli pri sorpciji Cu(II) pri koncentracijah 12,5 mg/l in 6,25 mg/l, po 3 h. Pri odpadni volni smo maksimalno učinkovitost sorpcije 34,4 % Zn(II) dosegli po 24 h in pri sorpciji Cu(II) je učinkovitost znašala 60,4 % po 3 h pri 6,25 mg/l. Pri fizikalno modificirani volni z nanosom 1 % in 2 % (m/V) makromolekularne raztopine polietilenimina pri pH 6 pa nismo dosegli izboljšane učinkovitosti, kar je moč pripisati disociacijskemu stanju polietilenimina in/ali steričnim oviram razvejanih verig le-tega. Najvišje koeficiente prileganja smo določili pri psevdo-drugem redu reakcije in Redlich-Petersonovemu modelu za adsrorpcijo. Desorpcija Zn(II) na surovi volni in odpadni volni je bila uspešna, medtem ko desorpcija Cu(II) na vlaknih ni bila uspešna. Izkazalo se je, da surova volna in tekstilno obdelana, izkazujeta potencial za učinkovit in trajnostni sorbent za odstranitev kovin iz odpadnih voda.
Ključne besede: volna, cink, baker, polietilenimin, redukcija težkih kovin, odpadna tekstilna volna, atomska absorpcijska spektroskopija
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

2.
Izolacija keratina iz odpadne volne s hidrotermičnimi postopki
Aleksandra Verdnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Naraščajoča skrb za okolje in vse večje povpraševanje po varnih in trajnostnih bioloških materialih spodbujajo iskanje boljših in zelenih metod za izkoriščanje razpoložljivih naravnih stranskih proizvodov. Odpadna ovčja volna z visoko vsebnostjo keratina (95 %) je le eden izmed stranskih proizvodov, ki nastaja v tekstilni industriji. Smiselno bi bilo biorazgradljiv volneni keratin pretvoriti v komercialne biomateriale in jih uporabiti v nadaljnjih aplikacijah kot sekundarni proizvod. Pri tem ekstrakcija keratina iz odpadne volne s podkritično vodo predstavlja pomembno alternativo konvencionalnim procesom ekstrakcije. V okviru magistrskega dela smo iz odpadne volne izolirali keratin z uporabo podkritične vode. Izolacijo smo izvedli v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju pri temperaturah med 150 °C in 250 °C in reakcijskem času od 5 min do 75 min. Najvišji izkoristek keratina smo dobili pri temperaturi 180 °C in času 60 min. S Fourierevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo smo potrdili prisotnost keratina v dobljenih produktih izolacije. Izoliranemu keratinu smo nato določili molekulsko maso z dvema različnima metodama; s poliakrilamidno gelsko elektroforezo v prisotnosti natrijevega dodecil sulfata (SDS-PAGE elektroforeza) in z uporabo gelske kromatografije. Molekulska masa keratina, nastalega pri reakciji izolacije, je med 4 kDa in 13 kDa. Molekulske mase keratina padajo z naraščanjem temperature.
Ključne besede: odpadna volna, keratin, izolacija, podkritična voda, gelska kromatografija, elektroforeza
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 133; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

3.
Volna kot učinkovit sorbent za odstranjevanje težkih kovin iz odpadne vode
Nina Šenekar, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil pridobiti visoko učinkovit sorbent za odstranjevanje Zn(II) iz odpadnih vod. Izvedli smo fizikalno in kemijsko modifikacijo volne s hitozanom; slednja je potekla z nastankom amidne vezi ob dodatku zamreževalcev EDC in NHS v razmerju 2 : 1. Prisotnost funkcionalnih skupin smo preverili s FT-IR spektri. Uspešnost modifikacije smo določili s potenciometrično ter polielektrolitsko titracijo. Osrednji del študije je bila sorpcija Zn(II) na razmaščeno in modificirano volno. Preučili smo vpliv kontaktnega časa, pH, koncentracije kovinskih ionov in temperature na sorpcijski proces. Preverili smo kinetiko psevdo-prvega in psevdo-drugega reda, prileganje Langmuirjevemu in Freundlichovemu modelu ter določili termodinamiko procesa. Desorpcijo Zn(II) z Na2-EDTA smo izvedli v štirih zaporednih ciklih in ji določili kinetiko. Sorbent z najvišjo koncentracijo protoniranih amino skupin (607,7 mmol kg-1) in sorpcijsko kapaciteto (1,52 mg g-1) smo pridobili z volno, fizikalno modificirano z nanosom 1 % (m/V) makromolekularne raztopine hitozana in poskusi sorpcije pri pH = 5. Z raztopino Zn(II) začetne koncentracije 12,5 mg l-1, kontaktnim časom 24 h in T = 25 °C smo dosegli 98,19 % učinkovitost sorpcije Zn(II). Časovni profil sorpcije Zn(II) z razmaščenimi in modificiranimi vlakni je ustrezal kinetiki psevdo-drugega reda (R2 > 0,9984). Najvišje prileganje eksperimentalnih podatkov smo dosegli z Langmuirjevim modelom (R2 > 0,9866). Proces sorpcije Zn(II) je bil spontan (∆G° < 0) in eksotermen (∆H° < 0). Desorpcijo Zn(II) v štirih ciklih smo uspešno izvedli z razmaščeno volno. Desorpcija Zn(II) s površine fizikalno in kemijsko modificirane volne je s cikli naraščala.
Ključne besede: volna, hitozan, cink, graftanje, FT-IR, potenciometrična titracija, polielektrolitska titracija, biosorpcija, desorpcija
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 562; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

4.
Vpliv dodane frakcije mineralne volne na vlago v tleh ter na pridelek paprike (Capsicum annuum L.)
Viktorija Poznič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Proučevali smo vpliv dodane frakcije mineralne volne (MV) na zadrževanje vlage v tleh in na pridelek paprike (Capsicum annuum L.). Poskus smo izvajali na dveh lokacijah: v Beltincih in v Ižakovcih, od maja do oktobra 2015. Hibrid paprike Bobita F1 smo pridelovali v tunelih, v katerih smo primerjali dve obravnavanji: (1) z dodatkom MV v tleh in (2) brez dodane MV – kontrola, v treh ponovitvah. Talno vlago smo merili oz. določali na različne načine in sicer gravimetrično, volumetrično, elektrometrično z WET senzor aparatom ter s tenziometri na globini do 5 do 20 cm. Pridelek smo ovrednotili kvantitativno (masa in število plodov) in kvalitativno (masa in število plodov boljše in slabše kakovosti). Rezultati so pokazali, da so se meritve talne vlage med obema obravnavanjema razlikovale le delno (razlike smo opazili le na lokaciji v Ižakovcih), medtem ko se pri posameznem obravnavanju meritve vlage v tleh niso razlikovale glede na različne uporabljene metode merjenja. Dodatek mineralne volne je le delno vplival na pridelek paprike v Ižakovcih, medtem ko so na pridelek paprike vplivali osnovni pedološki parametri (tekstura).
Ključne besede: paprika, mineralna volna, vlaga, tla, pridelek
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 609; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

5.
KONSTRUKCIJA ŠABLON ZA IZDELAVO TORBIC IZ VOLNENE POLSTI
Monika Kelemina, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v prvem delu temelji na spoznavanju strukture in lastnosti volnenih vlaken, ter tehnikah polstenja volne. Teoretične osnove iz prvega dela so nam pomagale pri izvedbi praktičnega dela v nadaljevanju, kjer smo izdelali testno polst iz volnenih vlaken. Po postopku mokrega polstenja smo izračunali procent krčenja volnenih vlaken. Cilj naloge je bil skonstruirati primerno velike šablone za izdelavo prototipov ženskih modnih torbic, glede na rezultate krčenja volnenih vlaken. Torbice smo s pomočjo optimalno prilagojenih šablon tudi izdelali.
Ključne besede: volna, polstenje, konstrukcija šablon, torbice, polst
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 559; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (4,30 MB)

6.
VPLIV KAMENE VOLNE NA ZADRŽEVANJE VODE V SUBSTRATU
Nataša Purgaj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv kamene volne na zadrževanje vode v substratu. Poskus je potekal v letu 2013 v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Obsegal je šest obravnavanj v treh ponovitvah in je bil zasnovan kot naključni blok. Obravnavanja so vsebovala različne deleže in oblike kamene volne (KV), ki smo jo primešali industrijskemu substratu (S) (vsako razmerje je predstavljalo posamezno obravnavanje). Ugotovili smo, da različni deleži in oblike kamene volne različno vplivajo na količino zadržane vode v substratu. Meritve količine vode smo izvajali vsakih 10 dni. Glede zadrževanja vode v substratu smo najboljšo sposobnost ugotovili pri obravnavanju 60 % KV + 40 % S (618,6 ml zadržane vode), najslabšo pa pri obravnavanju 20 % KV + 80 % S (353,7 ml zadržane vode). Dodatek kamene volne v obliki kock je prispeval k večji vlažnosti substrata. Kontrolno obravnavanje je v primerjavi z drugimi zadržalo zelo malo vode (372,6 ml). Med vlažnostjo in elektroprevodnostjo substrata smo ugotovili pozitivno korelacijo, saj smo pri izmerjenih večjih količinah zadržane vode izmerili tudi večjo elektroprevodnost v substratu.
Ključne besede: kamena volna, vsebnost vode, elektroprevodnost, substrat
Objavljeno: 29.03.2016; Ogledov: 728; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (602,88 KB)

7.
Kompostiranje tekstilnih materialov
Polona Korošec, 2012, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo kompostirali določene naravne in sintetične tekstilne materiale. Postopek kompostiranja bi lahko uporabljali za recikliranje tekstilnih odpadkov. Kompostiranje viskoze, volne, bombaža ( naravni tekstilni materiali) in PES ter PA 6,6 (sintetični tekstilni materiali) je potekalo tri mesece. Mesečno smo spremljali spremembe na vzorcih s pomočjo gravimetrične metode in metode vizualnega ocenjevanja in evidentiranja vzorcev med kompostiranjem. Vzorci iz viskoze, volne in bombaža so se po treh mesecih kompostiranja v celoti oziroma delno razgradili, pri vzorcih iz PES in PA 6,6 pa ni prišlo do razgradnje.
Ključne besede: tekstilni odpadki, recikliranje odpadkov, biorazgradljivost, kompostiranje tekstilnih materialov, kompost, viskoza, volna, bombaž, poliester, poliamid, gravimetrična metoda, vizualno ocenjevanje
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 968; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

8.
Recikliranje mešanic tekstilnih materialov
Jana Šerod, 2015, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je zaradi vse višjega življenjskega standarda ter globalne rasti prebivalstva, močno narastla tudi količina proizvedenih in uporabljenih tekstilnih materialov. Posledično se je povečala tudi količina odpadnega tekstila, upravičeno pa lahko sklepamo, da bo le-ta v prihodnjih letih le še naraščala. Po ocenah strokovnjakov naj bi na odlagališčih odpadkov končalo kar 70 % odpadnih tekstilnih materialov, vsi ti nepredelani odpadki pa predstavljajo ogromen neuporabljen vir sekundarnih surovin in negativni ogljični odtis za okolje. V magistrski nalogi smo se lotili raziskovanja možnosti kemijskega recikliranja tekstilnega materiala bombažnega, volnenega in poliestrnega izvora, oziroma tekstilnih mešanic omenjenih komponent. Odločili smo se za izbiro kemikalij in pogojev, s katerimi bi dosegli čim višjo učinkovitost, hkrati pa bi bil postopek še vedno čim bolj ekološko in ekonomsko sprejemljiv. Razgradnjo naravnih vlaken (bombaža in volne) smo tako izvajali z uporabo H3PO4 (fosforjeve (V) kisline). Pri tem smo razmišljali tudi o nadaljnji uporabi produkta, ki bi ga še posebej zaradi prisotnosti fosforjevih ionov lahko uporabili v pridelavi umetnih gnojil. Za razgradnjo poliestrnega materiala smo uporabili proces nevtralne hidrolize pri dveh različnih razmerjih med poliestrom in vodo. Pri tem smo dosegli depolimerizacijo poliestra (PET) do osnovnih gradnikov: tereftalne kisline (TK) in etilen glikola (EG). Izvedbi reakcije razgradnje eno-komponentnih materialov je sledilo ločevanje dvo-komponentnega materiala, ki je bil sestavljen iz kombinacije bombaža in poliestra oziroma volne in poliestra. Razgradnjo naravnih vlaken ter ločevanje tekstilnih komponent smo izvajali v steklenem reaktorju, medtem ko smo za nevtralno hidrolizo poliestra uporabili posebej v ta namen izdelan visokotlačni in visokotemperaturni reaktor. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da lahko z uporabo H3PO4 kisline uspešno razgradimo naravna vlakna, kot sta bombaž in volna, največji vpliv na izkoristek reakcije pa imata izbrana koncentracija kisline in reakcijski čas. Podobno smo ugotovili tudi pri eksperimentih ločevanja mešanic omenjenih naravnih vlaken s poliestrom, v katerih je poliestrni material ostal kemijsko nespremenjen. Na osnovi rezultatov nevtralne hidrolize smo ugotovili, da je mogoče PET zgolj s pomočjo vode, povišane temperature in tlaka depolimerizirati do osnovnih enot. Po prečiščenju trdega reakcijskega produkta smo pridobili tereftalno kislino (TA) visoke čistosti. Ugotovili smo, da na izkoristek nevtralne hidrolize vplivata tako čas reakcije, kot tudi razmerje med PET materialom in vodo, ki posledično vpliva tudi na delovni tlak v sistemu.
Ključne besede: depolimerizacija, nevtralna hidroliza PET, kemijsko recikliranje, tekstilni materiali, recikliranje mešanih materialov, poliester, bombaž, volna
Objavljeno: 09.10.2015; Ogledov: 1211; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

9.
Barvanje z naravnimi barvili in protimikrobne lastnosti volnenih materialov
Tamara Cepec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je proučeno, kakšne možnosti so nam dane pri uporabi naravnih rastlinskih barvil za barvanje volne, ter kateri naravni materiali nam omogočajo tudi doseganje protimikrobnih lastnosti. Izbrane so bile surovine, za katere smo predvidevali dobre barvalne sposobnosti. V našem primeru je to avokadovec, malinjak, navadni oreh, pravi žafran, rdeča paprika in rdeče zelje. Pri procesu barvanja smo ločeno dodajali dve kovinski soli (aluminijev sulfat v kombinaciji s kalijevim hydrogen tartratom in železov sulfat), in sicer za doseganje pestrejših barvnih učinkov ter boljše obstojnosti. Po postopku barvanja so bili vzorci oprani, posušeni in razvlaknjeni. Sledil je preizkus barvnih obstojnosti na pranje ter test protimikrobnih lastnosti. Barvano volno smo tudi barvnometrično ovrednotili po CIELAB sistemu.
Ključne besede: volna, naravna barvila, ekstrakcija barvil, barvanje volne, kovinske soli, barvne obstojnosti, protimikrobne lastnosti
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1521; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

10.
Kreativna igrača iz polstene volne in njena embalaža
Eva Bračič, 2013, magistrsko delo

Opis: Otroci s pomočjo igrač razvijajo svoje motorične spretnosti, podoživljajo čustvene trenutke in oblikujejo želene situacije s svojo domišljijo. Večina igrač, ki jih danes opazimo na trgu je izdelanih iz umetnih materialov in pestrih barv, pri tem pa opazimo le malo interaktivnih igrač. Njihova embalaža je pogosto izdelana iz materialov, ki se težko reciklirajo, kar danes predstavlja velik ekološki problem. Namen magistrskega dela je bil oblikovati interaktivno didaktično igračo iz polstene volne in embalažo zanjo s ciljem, da bosta igrača in njena embalaža ob igri spodbujala kreativnost otrok, jih motivirala k spoznavanju naravnih materialov in njihovih barvnih odtenkov ter s svojo neomejenostjo pri uporabi omogočala razvoj različnih načinov igre. Oblikovali smo igračo, ki jo sestavljajo osnovni gradniki različnih oblik, katere smo obdali s polsteno volno. S takšno igračo lahko otroci pustijo svoji domišljiji prosto pot in jo transformirajo v poljuben izdelek in pri tem oblikujejo različne načine igre. Hkrati smo zanjo zasnovali embalažo iz recikljivih materialov, katere grafična podoba otroke v kratki zgodbi pouči o postopku polstenja volne in spodbuja otroke k ustvarjanju z njo z namenom, da embalaža ne postane odpad, temveč predmet igre. Igrača in njena embalaža sta bili dani otrokom za igro brez navodil za igro z njo ali njihovo uporabo. Opaziti je bilo, da so otroci pri igri s to igračo in njeno embalažo razvijali dojemalno, konstrukcijsko, ustvarjalno ter domišljijsko igro, ob kateri so se seznanili z naravnim materialom, volno, postopkom polstenja in embalaži dodeli novo uporabno vrednost. Z magistrskim delom smo dosegli zadane cilje, za katere menimo, da so pravi korak tudi za nadaljnji razvoj sonaravnih didaktičnih pripomočkov.
Ključne besede: igrača, volna, polstenje, embalaža, računalniško oblikovanje in konstruiranje
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1877; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici