| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vedenjski odziv na motnje v habitatu pri dveh izbranih vrstah volkcev (Neuroptera: Myrmeleontidae) : magistrsko delo
Janja Borštnar Lampreht, 2024, magistrsko delo

Opis: Ličinke volkcev so zaradi sedentarnega načina življenja vezane na habitat, v katerem živijo in so podvržene številnim motnjam v habitatu. Proučevali smo vpliv motnje (kamnov različnih mas v lijaku) na dve vrsti volkcev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Uporabili smo kamne z enako maso ličinke ter 12-krat, 35-krat in 50-krat večjo maso. Vpliv motnje smo proučevali pri stradanih in hranjenih ličinkah vsake vrste, pri čemer smo beležili maso in premer lijaka pred in po poskusu ter opazovali čas odziva in vedenje ličink ob prisotni motnji. Motnja (kamen) je vplivala na mase ličink, in sicer so ličinke v obeh tretiranih skupinah tekom poskusa, z izjemo hranjenih ličink E. nostras, izgubile maso. Podobno je bilo v primerjavi premera lijakov. Vse ličinke, z izjemo hranjenih E. nostras, so na koncu poskusa gradile manjše lijake. Čas odziva na motnjo je bil najkrajši pri E. nostras, podaljševal pa se je z maso kamna pri obeh vrstah. Medtem ko je na čas odziva pri E. nostras bolj vplivalo različno tretiranje ličink, je pri M. formicarius imela večji vpliva masa kamna. Vedenjski odziv je bil pri obeh vrstah podoben: kamne z enako maso so ličinke zalučale iz lijaka, medtem ko so večje kamne potiskale po pobočju do roba ali iz lijaka. Očitna razlika med vrstama je bila v premeščanju, in sicer so se pogosteje premeščale ličinke M. formicarius, medtem ko so bile E. nostras bolj sedentarne. Pri obeh vrstah so se pogosteje premeščale stradane ličinke. Med vrstama smo opazili nekatere razlike v odzivu na motnjo, kar pripisujemo vedenjski plastičnosti, kot prilagojenosti na habitat, v katerem ličinke živijo. Vsekakor pa motnje bolj prizadenejo ličinke, ki so v habitatu z manj plena.
Ključne besede: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, motnja v habitatu, stradani, hranjeni, vedenje
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov na izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev (Neuroptera, Myrmeleontidae)
Tadeja Bantan, 2020, magistrsko delo

Opis: Preučevali smo izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev lijakarjev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Izbira primernega mesta za gradnjo lijaka je zelo pomembna in odvisna od različnih dejavnikov. Raziskali smo preferenco do habitata na osnovi različnih abiotskih in biotskih dejavnikov, kot so zrnavost substrata, vlaga, vpliv osvetljenosti ter prisotnosti drugega osebka. Ličinke so izbirale med štirimi različnimi granulacijami peska. Za najustreznejšo sta obe vrsti izbrali granulacijo peska z zrnavostjo od 230-540 µm. Nadalje smo ugotavljali, katera granulacija je druga in tretja najbolj ustrezna izbira, v kolikor je ustreznejša navlažena. Ličinke obeh vrst so kazale podobno preferenco do granulacij peska, od G2 (230-540), nato G1 (110-230 µm) ali G3 (540-1000 µm). Ličinkam ne ustreza granulacija G4 (1000-1540 µm). Ugotovili smo, da oba dejavnika, vlažnost substrata in granulacija, vplivata na izbiro substrata pri ličinkah. Nadalje smo preverili, kako na ličinke vplivata sprememba osvetljenosti in prisotnost drugega osebka. Večina ličink E. nostras je zgradila lijak v osenčenem delu posode, ob prisotnosti drugega osebka, tudi v primerih, ko sta v posodi bila dva osebka iste ali različnih vrst. Predvidevamo, da so za vrsto pomembnejši abiotski dejavniki v habitatu, manj pa interakcije. V nasprotju so ličinke M. formicarius kazale preferenco do osvetljenega dela ter večje oddaljenosti od drugega osebka, zato so ličinke v parih gradile lijake tudi na osenčenem delu posode. Predvidevamo, da interakcije in posledično kompeticija med osebki močneje prizadeneta ličinke vrste M. formicarius.
Ključne besede: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, vlaga, granulacija peska, osvetljenost, interakcija, izbira habitata
Objavljeno v DKUM: 29.10.2020; Ogledov: 1300; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3.
Interakcije med larvami volkcev in plenilsko vedenje ob povečani prisotnosti plena
Eva Veler, 2018, magistrsko delo

Opis: Larve volkcev so sedentarni plenilci, med katerimi je kar nekaj vrst, ki gradijo pasti v obliki lijakov. V prvem delu naloge smo preučevali interakcije med larvama dveh vrst lijakarjev; Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Vrsti se v naravi pojavljata simpatrično. V prvem poskusu smo kompeticijo med dvema larvama povečali, tako da smo 15 dni hranili le eno larvo v paru, nato smo režim hranjenja spremenili. Larve E. nostras so, ne glede na hranjenost, ob prisotnosti M. formicarius bolj povečale lijake kot v kontrolnem poskusu, kjer so bile v posode nameščene posamezno. Larve M. formicarius so v interakcijah lijake manj povečevale, hkrati pa so se več prestavljale in so bile pogosteje brez lijakov. Pri večji gostoti larv sta se obe larvi pogosteje prestavljali, pogostejši je bil tudi pojav znotrajcehovskega plenilstva. Ne glede na hranjenost obeh larv v paru, so larve E. nostras v interakcijah pogosteje zmagale kot larve M. formicarius. Sklepamo, da lahko različen odziv larv obeh vrst na pomanjkanje hrane pomembno vpliva na kompeticijsko uspešnost posamezne vrste. V zadnjem poskusu smo pare larv 24 ur snemali in analizirali videoposnetke. Opisali smo 14 novih osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so vključeni v direktne interakcije med larvami obeh vrst volkcev. Kot sedentarni plenilci so larve volkcev odvisne od aktivnosti plena, zato je pomembno, da vsako priložnost čim bolj učinkovito izkoristijo. V drugem sklopu naloge smo preučevali odziv larv E. nostras na povečano pristnost plena. Opazovali smo hranjene larve 2. in 3. stadija ter stradane larve 3. stadija. Larvam smo v lijak v kratkem časovnem zaporedju spustili dve mravlji. Večjih razlik v odzivu na nov plen med skupinami nismo opazili. Larve so se večinoma na nov plen odzvale le, če so prvega že usmrtile. V kolikor je bil prvi plen še živ, novega niso poskušale uloviti. Nekatere larve prvega plena niso takoj izpustile, ampak so začele lučati pesek v nov plen, medtem ko so v čeljustih prvega še zmeraj držale. Samo stradane larve so zmeraj izkoristile oba plena, hranjene larve pa so prvi plen vrgle iz lijaka ali ga pustile ležati v lijaku, ne da bi ga do konca izsesale.
Ključne besede: volkci, medvrstne interakcije, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, stradanje, prehranjevalno vedenje, povečana prisotnost plena
Objavljeno v DKUM: 01.10.2018; Ogledov: 1636; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Intraspecifična in interspecifična kompeticija volkcev (neuroptera: myrmeleontidae) za optimalno podlago
Mojca Kvas, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali intraspecifično kompeticijo med osebki vrste Euroleon nostras in interspecifično kompeticijo med osebki vrst Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius, (Neuroptera: Myrmeleontidae). Obe vrsti sta prisotni v Sloveniji in imata enako ekološko nišo. Volkci so sedentarni plenilci, ki bodisi čakajo zakopani v substratu in napadejo, ko je plen v bližini, bodisi gradijo specializirane pasti – lijake v katere se plen ujame. Obe proučevani vrsti gradita lijake. Zanimalo nas je, kako se bosta obnašala dva osebka na omejenem prostoru. V posodice smo na polovico nasuli pesek optimalne granulacije (230-540 μm), na drugo polovico pa pesek z neugodno granulacijo (1540-2200 μm). Polovica posodice je bila velikosti, ki dovoljuje izgradnjo enega lijaka. Meja med različnima granulacijama je bila jasno vidna. Nato smo postavili dva osebka na sredino posode, kjer je meja med različnima granulacijama. V obeh primerih smo ugotovili, da se največkrat zgodi, da en volkec naredi lijak v finem pesku, medtem ko se drugi skrije v neugodni substrat. Pri interspecifični kompeticiji smo ugotovili, da večkrat zmagajo volkci vrste Euroleon nostras. Drugi odziv volkcev je bil takšen, da je zmagovalec naredil lijak v finem pesku, poraženec pa lijak v grobem pesku. Takšnih primerov je bilo več pri intraspecifični kompeticiji. Tretji odziv, ki smo ga opazili je bil takšen, da sta oba volkca naredila lijak v finem pesku, le da je bil en lijak občutno večji od drugega. Takšnih primerov je bilo več pri interspecifični kompeticiji. Iz navedenega lahko sklepamo, da je za vrsto Myrmeleon formicarius substrat takšne granulacije povsem neprimeren za izgradnjo lijaka in da so manj uspešni pri kompeticiji za prostov v primerjavi z volkci vrste Euroleon nostras. V obeh poskusih je prišlo tudi do kanibalizma, vendar je ta procent zelo nizek. Pri interspecifični kompeticiji se je zgodilo tudi to, da noben od volkcev ni naredil lijaka, so pa bile sledi le tega. Nekaj volkcev se je v času poskusa zabubilo.
Ključne besede: volkci, lijakarji, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, intraspecifična kompeticija, interspecifična kompeticija, premer lijaka.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2018; Ogledov: 1440; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1007,38 KB)

5.
PLENILSKO VEDENJE LARV DVEH VRST VOLKCEV V RAZLIČNIH RAZMERAH
Jure Dervodel, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali vedenjsko plastičnost pri larvah dveh vrst volkcev (Neuroleon microstenus in Euroleon nostras) in preverili konsistentnost obnašanja pri posamezniku. Ugotovili smo, da so larve vrste N. microstenus oba vedenjska vzorca odstranjevanja ostankov plena v povprečju uporabljale enako pogosto. Proučevali smo vedenjsko plastičnost volkcev vrste N. microstenus in ugotovili, da se vedenjski vzorci v razmerah z apliciranim vidnim dražljajem, v razmerah z manjšo granulacijo substrata in v razmerah, kjer smo larve hranili z manjšim plenom, razlikujejo od vedenjskih vzorcev v kontrolnem poskusu. Pri volkcih vrste N. microstenus smo zabeležili 12 osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so v različnih razmerah bili različno zastopani, kar kaže na vedenjsko plastičnost vrste. Pri vrsti E. nostras pa smo zabeležili 9 različnih osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so zaradi vedenjske plastičnosti prav tako različno zastopani v različnih razmerah (kontrola, vidni dražljaj in vibracijski dražljaj). Zanimiva sta dva na novo opisana vedenjska vzorca - obmirovanje med dražljajem in priprava mesta prežanja. Povprečen čas hranjenja larv je bil najkrajši v kontrolnem poskusu, podaljšal se je z vidnim dražljajem in spremembo granulacije. Naše raziskave niso potrdile, da bi manjši plen vplival na čas prehranjevanja larve. Rezultati statističnih analiz signifikantnih razlik ne potrjujejo.
Ključne besede: volkci, lijakarji, nelijakarji, Neuroleon microstenus, Euroleon nostras, vedenjska plastičnost, vidni dražljaj, vibracijski dražljaj, sprememba granulacije, velikost plena
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 1599; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (947,14 KB)

6.
UČINKOVITOST PREDATORSTVA PRI VOLKCIH LIJAKARJIH IN NELIJAKARJIH (Insecta: Neuroptera: Myrmeleontidae)
Barbara Jelen, 2016, magistrsko delo

Opis: Larve volkcev (Neuroptera: Myrmeleontidae) so plenilske, a le nekatere gradijo posebne pasti – lijake za lov plena, medtem ko večina vrst na plen preži tik pod površino substrata in zgrabi plen s hitrimi gibi čeljusti in glave v smeri plena. Nekatere vrste lovijo plen na oba načina, z in brez lijaka. V okviru magistrskega dela smo v prvem sklopu raziskav ugotavljali učinkovitost v lovu plena pri štirih vrstah volkcev, dveh lijakarskih, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius in dveh nelijakarskih, Neuroleon microstenus in Distoleon tetragrammicus. Obe lijakarski vrsti smo opazovali tudi pri lovu brez lijaka. Volkci z lijaki so potrebovali bistveno manj časa za zgrabitev plena kot ostale larve brez lijakov. Prav tako so nelijakarske vrste plen zgrabile hitreje kot lijakarske brez lijakov. Pri vseh opazovanjih smo zabeležili še vzorce vedenja ob predstavitvi plena. Larve lijakarjev so se ob prisotnosti plena in brez lijakov vedle podobno kot larve v lijakih, je pa bila razlika v odzivnosti. Medtem ko se je večina larv v lijaku odzvala na plen, pa so se manj odzivale, ko so bile larve brez lijakov. Manj odzivne so bile larve E. nostras. Pri lijakarskih vrstah z lijakom in brez njih smo opazili pet različnih vzorcev vedenja, pri nelijakarskih vrstah pa dva. V drugem sklopu poskusov smo osebkom vrste E. nostras izmerili površine čeljusti s ščetinami in površine čeljusti brez ščetin. Površina, izmerjena s ščetinami, je bila bistveno večja od površine brez ščetin. Izmerili smo tudi razdalje med ščetinami in ugotavljali povezavo med temi razdaljami in velikostjo delcev substrata, ki ga larve najraje izberejo za gradnjo lijaka. V zadnjem sklopu poskusov smo opazovali prehranjevalno vedenje larv E. nostras v štirih različnih granulacijah substrata. Opazovali smo ulov plena in hranjenje. Iz posnetkov smo analizirali več faz hranjenja. Larve so najhitreje ulovile plen v za njih najustreznejši granulaciji. V grobih granulacijah so larve potrebovale več časa za ulov plena, zaradi večkratnega pobega plena iz lijaka, v finejši granulaciji pa so larve gradile manjše lijake in je prav tako plen lažje pobegnil. Na čas hranjenja (t.j. od zgrabitve plena do izmeta ostankov in od zgrabitve plena do razprtja čeljusti) granulacija nima vpliva. Med prehranjevanjem smo prepoznali 21 vedenjskih vzorcev v vseh granulacijah, od katerih je 10 značilnih za volkce v vseh granulacijah, posamezni pa se pojavijo le v določenih granulacijah. Larve so se bolj plastično vedle v za njih manj ustreznih granulacijah, kar sklepamo na osnovi frekvence in sekvence vedenjskih vzorcev.
Ključne besede: volkci, Myrmeleontidae, plenilsko vedenje, površina čeljusti, substrat
Objavljeno v DKUM: 29.07.2016; Ogledov: 1573; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

7.
Vpliv temperature substrata na predatorsko vedenje ličinke volkca Euroleon nostras (Neuroptera: Myrmeleontidae)
Gregor Hauptman, 2015, magistrsko delo

Opis: Ličinke volkcev (Neuroptera: Myrmeleontidae) so sedentarni plenilci, za katere je značilno, da plena ne zasledujejo, temveč nanj prežijo. Večina vrst preži na plen pod površino substrata, nekatere vrste pa za lov plena gradijo pasti. Uspešnost lova plena je pri sedentarnih plenilcih v veliki meri odvisna od mikrohabitata oziroma od neposredne okolice, še posebej pri tistih volkcih, ki za lov plena gradijo pasti. Eden izmed dejavnikov, ki vpliva na ličinke, njihovo vedenje in posledično na kvaliteto izgrajene pasti, je temperatura. Namen magistrske naloge je preučiti vpliv temperature na plenilsko vedenje ličink vrste Euroleon nostras, ki zajema gradnjo pasti, lov plena in hranjenje. Opazovali smo gradnjo lijaka in plenjenje pri treh različnih temperaturah substrata: 16, 25 in 35 °C. Gradnja lijaka je pri različnih temperaturah trajala različno dolgo. Frekvenca lučanja peska se je povečevala s temperaturo, posledično so ličinke potrebovale največ časa za izgradnjo lijaka pri 16 °C, medtem ko se je dolžina gradnje s povečevanjem temperature krajšala. Ličinke so gradile najmanjše lijake pri nizki temperaturi, vendar je zaradi njihove zmanjšane aktivnosti gradnja takih pasti trajala najdlje, v primerjavi z visokimi temperaturami, kjer so ličinke zgradile velike lijake hitreje. Ličinke so bile pri temperaturi 25 °C skoraj štirikrat bolj aktivne kot pri 16 °C, medtem ko se je njihova aktivnost med 25 in 35 °C povečala le za slabih dvakrat. Pri lovu plena in hranjenju smo poimenovali in opisali tri nove vedenjske vzorce, ki do sedaj za vrsto E. nostras med hranjenjem še niso bili zabeleženi, to so: submerzija ličinke, premik in sunkovito razpiranje in zapiranje čeljusti. Čas posameznih faz plenilskega vedenja se je razlikoval v odvisnosti od temperature. Ličinke so potrebovale več časa za hranjenje pri nizkih temperaturah.
Ključne besede: volkci, lijakarji, plenilsko vedenje, temperatura, lov plena, gradnja lijaka
Objavljeno v DKUM: 13.11.2015; Ogledov: 2596; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

8.
Wormlion Vermileo vermileo (l.) (Diptera: Vermileonidae) in Slovenia and Croatia
Dušan Devetak, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: The occurrence of the wormlion species Vermileo vermileo (Linneeus, 1758) is confirmed for the Mediterranean region of Slovenia and Croatia. Its predatory larvae were found in substrates consisting of fine sand or powder, where they construct pitfall traps similar to those of antlions. Wormlion larvae were reared in laboratory to study their biology.
Ključne besede: zoologija, dvokrilci, volkci, črvasti volkec, Vermileo, Slovenija, Hrvaška, zoology, Diptera, wormlions, Vermileo, Slovenia, Croatia
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1659; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Antlion Dendroleon pantherinus (Fabricius, 1787) (Neuroptera: Myrmeleontidae) in Slovenia
Dušan Devetak, Jan Podlesnik, Franc Janžekovič, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: The distribution of the European antlion species, Dendroleon pantherinus (Fabricius), in Slovenia with some notes on biology is presented.
Ključne besede: zoologija, volkci, razširjenost, Slovenija, zoology, antlions, distribution, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1956; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Larval morphology of the antlion Myrmecaelurus trigrammus (Pallas, 1771) (Neuroptera, Myrmeleontidae), with notes on larval biology
Dušan Devetak, Vesna Klokočovnik, Saška Lipovšek Delakorda, Elisabeth Bock, Gerd Leitinger, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Morphology and behaviour of third instar larvae of the Holomediterranean antlion species Myrmecaelurus trigrammus (Pallas) are described. Larvae are facultative pit-builders, they either ambush their prey at the surface, or dig pitfall traps that prey fall in to. Dark brown spots on dorsal and ventral sides of the head and on dorsal side of the thorax are charac-teristic of the larvae. Eye tubercles are not prominent. Jaws are equipped with long bristles, campaniform sensilla, sensilla coeloconica, and digitiform sensilla. A unique feature is the shape of the tips of all three teeth that is screw-like with a polyhedral surface. The body surface is covered with longitudinally grooved bristles and plumose hairs. On the tip of the antennae and on terminal and subterminal parts of labial palps sensilla basiconica occur. On the 9th abdominal segment there are two bulges, each of them bearing four digging bristles. Non-prominent eye tubercles and numerous mandibular bristles are morphological traits of pit-builders. Most of the behavioural traits are related to pit builders, whereas forward movement, waiting for prey without a pit and frequent changing of ambush location are traits of non-pit builders.
Ključne besede: zoologija, volkci, morfologija, Neuroptera, zoology, antlions, morphology, Neuroptera
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1838; Prenosov: 103
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici