Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Marketinško komuniciranje je pomemben del volilne kampanje. Z njegovo pomočjo namreč politiki in njihova ekipa kreirajo volilno kampanjo, njene strategije in načine, kako bodo prepričali volivce, da se odločijo za njih. Pomembno je, kako politik z volivci komunicira, saj jim na ta način sporoča svoje namene in cilje za prihodnost, zakaj je prav on njihova najboljša izbira in katere spremembe želi vnesti. Zadnje čase igrajo pri tem veliko vlogo družbena omrežja, na katere se praktično seli velik del kampanje in komuniciranje z volivci. Tovrstne aktivnosti namreč politikom omogočajo neposredno komunikacijo z ljudmi, ki jim tudi takoj dajo povratne informacije. Sama podoba kandidata v očeh volivcev namreč zelo vpliva na njihovo odločitev. In prav zaradi tega je treba veliko pozornosti namenjati kandidatovemu vedenju – kaj s svojimi besedami in kretnjami sporoča volivcem ter kako verodostojen in resen deluje v njihovih očeh. Volilna kampanja ima torej velik vpliv na odločitev volivcev, ni pa edini dejavnik, ki vpliva nanje. Veliko je odvisno tudi od gospodarske situacije ter družbenega in političnega okolja, zaradi česar pride do določenega izida. Študija, ki sem jo izvedla v okviru magistrskega dela, se nanaša na lokalne volitve v Mariboru leta 2018 in na kampanjo kandidata in takratnega župana dr. Andreja Fištravca. Slednji v začetku volilne kampanje ni imel veliko podpore, saj je po javnomnenjski raziskavi velik odstotek vprašanih povedal, da ga zagotovo ne bi ponovno volili. Kljub temu mu je z različnimi pristopi in aktivnostmi v času volilne kampanje uspelo dvigniti podporo med volivci in se jim prikazati v pozitivni podobi ter kot povsem dostopna oseba.
Ključne besede: volilna kampanja, marketinško komuniciranje, dr. Andrej Fištravec, volitve, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 11.12.2020; Ogledov: 1218; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Na območju Evropske unije lokalno samoupravo ureja Evropska listina lokalne samouprave (MELLS). Slednjo je ratificiralo tudi vseh 28 držav članic Evropske unije. Kljub očitno enotnemu izhodišču, ki ga imajo države članice Evropske unije pri vzpostavitvi lokalne samouprave, pa med njimi obstajajo bistvene razlike v ureditvi lokalne samouprave. Če govorimo o razlikah o pravni ureditvi lokalne samouprave med državami članicami Evropske unije, pa je treba spregovoriti tudi o razlikah med pravnimi ureditvami lokalnih volitev držav članic Evropske unije. V Republiki Sloveniji je župan izvršilni organ občine (osnovna teritorialna enota Republike Slovenije) ter predstavnik občine. Župan je izvoljen na neposrednih, tajnih volitvah ter po dvokrožnem večinskem sistemu. Župan je izvoljen za štiri leta. Republika Slovenija števila mandatov župana ne omejuje. Ko je govora o županu, se države članice Evropske unije med seboj razlikujejo že po tem, da v vseh državah članicah Evropske unije župan ni izvršilni organ občine. Razlikuje pa se tudi sistem lokalnih volitev oziroma volitev župana. Takšna ureditev lokalnih volitev, kot jo poznamo v Republiki Sloveniji, med državami članicami Evropske unije ni večinsko zastopana. V večini držav članic Evropske unije župana posredno voli predstavniški organ občine oziroma ga imenuje celo centralna oblast. V večini držav članic je župan, tako kot v Republiki Sloveniji, izvoljen za štiri leta. Kljub temu pa je za nekaj držav članic Evropske unije značilen nekoliko daljši mandat župana. Države članice Evropske unije tako kot Republika Slovenija županom ne omejujejo števila mandatov. Izjemi sta zgolj Republika Italija in Portugalska.
Ključne besede: lokalna samouprava, občina, lokalne volitve, neposredne volitve, posredne volitve, župan, mandat
Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 1438; Prenosov: 119
Celotno besedilo (752,78 KB)

Opis: Volitve so neločljiv del predstavniške demokracije. Na volitvah volivci izražajo svojo voljo in izbirajo predstavnike, ki jih bodo zastopali v zakonodajnem telesu oziroma bodo vodili izvršno oblast. Vendar pa kljub pomembnosti volitev volilna udeležba po svetu upada in to celo na vseh kontinentih. To je pereče vprašanje, s katerim se države sveta spopadajo že več desetletij. Najbolj problematično pri upadu volilne udeležbe pa je, da je ta največja pri mladih volivcih. V svoji diplomski nalogi sem v prvem delu predstavil volilno udeležbo v svetu, predvsem sem se osredotočil na volilno udeležbo mladih volivcev v Evropi in ZDA in pa na vzroke in faktorje, ki nanjo vplivajo. V drugem delu diplomske naloge sem na kratko predstavil zgodovino volilne udeležbe v Republiki Sloveniji, kasneje pa analiziral podatke, zbrane iz volilnih imenikov treh občin. Na vzorcu 6063 preštetih volivcev, razdeljenih v starostne skupine in po spolu, sem skušal dobiti kar se le da točen vpogled v to, kakšna je razlika v volilni udeležbi med starejšimi in mlajšimi generacijami v Sloveniji.
Ključne besede: volilna udeležba, mladi, volitve, lokalne volitve, starostne skupine
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 3966; Prenosov: 380
Celotno besedilo (2,13 MB)

Opis: Neverbalna komunikacija je pomemben del sporočanja, ki ga pogosto zanemarjamo. Še posebej je pomembno, da govorico telesa obvladajo osebe, ki z drugimi komunicirajo poklicno. V preteklem letu smo po vsem svetu lahko spremljali razvoj burnih predsedniških volitev za predsednika Združenih držav Amerike, za mesto katerega sta se potegovala Hillary Clinton in Donald Trump. Na poti do izvolitve sta se soočila na treh predsedniških debatah, ki so bile namenjene odgovorom na vprašanja volivcev. V diplomski nalogi smo preučili neverbalno komunikacijo kandidatov na debatah. Opravili smo kvalitativno in kvantitativno analizo vseh treh debat, ki so dostopne na spletu. Sledili smo sistemu preučevanja neverbalne komunikacije, ki smo jo razčlenili po področjih. Ugotovili smo, da sta kandidata uporabljala pester nabor komponent telesne govorice, ki je pomembno zaznamovala njune nastope.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, volitve, predsedniška debata, Hillary Clinton, Donald Trump
Objavljeno v DKUM: 19.12.2017; Ogledov: 2164; Prenosov: 384
Celotno besedilo (109,88 MB)

Opis: Namen diplomske naloge je podrobneje preučiti uporabo velikega podatkovja. Zanima nas, kakšen vpliv ima na volitve ter zakaj služi kot podlaga za tarčno oglaševanje. Zanima nas tudi, ali je uporaba tarčnih oglasov manipulativna in neetična. Podrobneje smo preučili politične kampanje, ki so uporabljale tehnike na podlagi velikega podatkovja. Fokus je na ameriških volitvah, saj na domačih tleh uporabe teh tehnik še ne zaznavamo. Posvetili smo se tudi družbenemu omrežju Facebook, ki je zlata jama za zbiranje posameznikovih osebnih podatkov.
Ključne besede: veliko podatkovje, manipulacija, tarčno oglaševanje, volitve
Objavljeno v DKUM: 09.10.2017; Ogledov: 1250; Prenosov: 136
Celotno besedilo (874,79 KB)