SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Komuniciranje Republiške volilne komisije z volivci : diplomsko delo univerzitetnega študija
Jerneja Kleč, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: komuniciranje, volitve, volilni sistem
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 1346; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (425,08 KB)

2.
3.
4.
AVTONOMIJA UNIVERZE V HABILITACIJSKIH POSTOPKIH
Alen Vidonja, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o razvoju univerz skozi čas in je podkrepljena z nekaterimi ključnimi dokumenti, ki so vplivali na razvoj tega področja. Temeljni poudarek naloge je na ustavno priznani pravici univerze, t.j. pravici do avtonomije, ki je podrobneje predstavljena skozi habilitacijski postopek. Posamezna poglavja pa so zaključena z aktualnimi vprašanji in stališči do obravnavanega področja. Zaradi lažje predstave aktualne problematike, diplomska naloga vsebuje tudi analizo dveh sodnih odločb upravnega sodišča, ki prikazujeta stališče sodne veje oblasti do avtonomije univerze v habilitacijskih postopkih.
Ključne besede: Avtonomija univerze Bolonjska deklaracija Državne univerze Deklarativni dokumenti s področja visokega šolstva Habilitacijski postopek Magna Charta Universitatum Merila za volitve v nazive Odločitev po prostem preudarku Pravna subjektiviteta univerze Privatne univerze Razvojni procesi univerz Smiselna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku Subsidiarna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2065; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (800,70 KB)

5.
Volilna kampanja za volitve v Evropski parlament 2009: Uporaba interneta v namene političnega komuniciranja
Monika Hlevnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Uporaba interneta je postala eno najpomembnejših orodij političnega komuniciranja med politično in volilno kampanjo. V nalogi so predstavljeni teoretična izhodišča in obstoječe študije, ki se navezujejo na politično komuniciranje, najpogosteje uporabljene internetne tehnologije in storitve za namene politične kampanje ter značilnosti volitev v Evropski parlament, ki so imele potencialni vpliv na potek spletnega političnega komuniciranja med slovensko volilno kampanjo za Evropske volitve 2009. Slednjo smo preučevali z vidika spletne razširjenosti in izpolnjevanja spletnih političnih funkcij informiranja, dvosmerne komunikacije ter samopromocije in mobilizacije volivcev. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so volilna spletna mesta političnih strank in kandidatov v času kampanje za Evropski parlament delovala kot dodatna informacijsko-komunikacijska platforma s sicer raznoliko ponudbo, vendar brez dejanskih potencialov za vplivanje na uspešnost strank in njihovih kandidatov na volitvah.
Ključne besede: politično komuniciranje, volilna kampanja, internet, evropske volitve, spletna stran, Facebook
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 1988; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (995,56 KB)

6.
LOKALNA DEMOKRACIJA NA KONKRETNEM PRIMERU MESTNE OBČINE VELENJE
Elma Babić, 2009, diplomsko delo

Opis: Z osamosvojitvijo Republike Slovenije, leta 1991, je bila uvedena parlamentarna demokracija, posledica le-te pa je, med drugim, tudi uvedba lokalne samouprave, s čimer se je Republika Slovenija pridružila tistim sodobnim državam v Evropi in zunaj nje, ki priznavajo pravico državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev. Ta pravica se najbolj neposredno uresničuje prav na lokalni ravni in je eno temeljnih načel demokratične ureditve. Ustava Republike Slovenije v 9. členu določa, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava. Lokalna skupnost je torej eden od stebrov demokracije in je merilo za presojo demokratičnega razvoja posamezne države. Udeležba državljanov v lokalnem javnem življenju je način, da se uveljavijo demokratične vrednote in naraste podpora javnosti lokalnim organom. Predpogoj za zagotavljanje sodelovanja občanov v lokalnem javnem življenju sta javnost dela organov lokalne skupnosti in njene uprave ter učinkovit sistem zagotavljanja pravice do informacij javnega značaja v lokalni samoupravi. Sodelovanje občanov v lokalnem javnem življenju daje možnost državljanom neposrednega vplivanja na sprejemanje odločitev, ki so povezane z njihovimi vsakdanjimi interesi in potrebami, in pravico do sodelovanja pri izvajanju lokalnih javnih zadev. Poleg tega pa javna telesa dobijo zahtevano legitimnost, sredstva za učinkovito odločanje in podporo državljanov za doseganje posebnih ciljev. Lokalna samouprava predstavlja splet neposrednega odločanja prebivalcev in predstavniške demokracije. V teoriji ločimo dve osnovni obliki udeležbe državljanov v lokalni demokraciji. Prva oblika je neposredna lokalna demokracija, ki vključuje zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo. Druga vrsta lokalne demokracije je posredna lokalna demokracija, pri kateri gre predvsem za odločanje prek organov, izvoljenih na lokalnih volitvah. E-demokracija pa predstavlja modernejšo parcipatorno obliko lokalne demokracije.
Ključne besede: lokalna skupnost, participacija, posredna in neposredna demokracija, referendum, zbor občanov, ljudska iniciativa, lokalne volitve, e-demokracija.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2478; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

7.
POLITIČNI PROFIL SLOVENSKEGA GOSPODARJA (1906-1914)
Jana Goričnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvih letih 20. stoletja je na Spodnjem Štajerskem prišlo do velikih političnih sprememb. Sloga je vse bolj postajala anahronizem, saj so na dnevni red prihajale teme, ki so presegale okvire narodno jezikovnih problemov, na katerih je temeljila njena politika. Ob koncu leta 1906 in v začetku 1907 sta bili ustanovljeni dve novi stranki, ki sta poleg socialdemokracije in štajercijanstva močno posegli v politično in vsakdanje življenje Slovencev na Spodnjem Štajerskem. V Celju je bila ustanovljena liberalna Narodna stranka, v Mariboru pa je katoliški tabor ustanovil Slovensko kmečko zvezo. Januarja 1907 je bila sprejeta volilna reforma, s katero je Avstrija dobila poslansko zbornico, sestavljeno na podlagi splošne in enake, tajne in direktne volilne pravice. Državnozborske volitve 1907 so potekale že po novem volilnem sistemu. Pred temi volitvami so bile dvojne kandidature izjema, z volitvami 1907 pa je to postalo pravilo, saj so si v vseh volilnih okrajih nasproti stali kandidati Kmečke zveze in kandidati Narodne stranke. Kako se je ravnovesje moči prevešalo v korist Kmečke zveze, se je jasno pokazalo na deželnozborskih volitvah 1909, ko je Narodna stranka od trinajstih mandatov, ki so v deželnem zboru pripadali Slovencem, dobila le enega. Na državnozborskih volitvah 1911 pa je Kmečka zveza popolnoma prevladala, saj je dobila vse mandate na Spodnjem Štajerskem. Po teh volitvah se je začelo obdobje dominacije Kmečke zveze, katere podpornik je bil časnik Slovenski gospodar. S političnimi nasprotniki le-te je obračunaval predvsem na področju vere in cerkve. Liberalcem, socialdemokratom in štajercijancem je nadel isto oznako, in sicer nasprotniki vere oziroma duhovnikov ter posledično nasprotniki slovenskega naroda. Kljub temu je časnik odigral pomembno vlogo v življenju kmeta, zlasti ker ga je opominjal na pomembnost narodne zavesti in slovenskega jezika. V tem časovnem razdobju sta izpostavljena tudi dva odmevna dogodka. Kot prvo je dogajanje na Ptuju v septembru 1908, ko je tam organizirala svoj letni občni zbor Družba Sv. Cirila in Metoda. Zaradi nerešenih nacionalnih vprašanj je prišlo do verbalnega in fizičnega obračunavanja med Nemci in Slovenci. Posledično so se demonstracije razširile na vse slovenske dežele. Po prenehanju le teh je nacionalno vprašanje še naprej ostajalo nerešeno, s tem da se je sovraštvo med obema taboroma še poglobilo. Oktobra 1908 je sledila aneksijska kriza, ki jo je sprožila priključitev Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski. Ta se je po zmagi mladoturške revolucije odločila, da spremeni svojo balkansko politiko. Pred tem si je prizadevala za ohranitev Otomanskega imperija, sedaj pa je tvegala in sklenila kupčijo z Rusijo, ki pa je po razglasitvi aneksije stopila na stran Srbije. Zaradi groženj Srbije da bo napadla monarhijo in vpletenosti drugih evropskih držav, je aneksijska kriza pripeljala Evropo na rob vojne. In prav zato je Nemčija Rusiji postavila ultimat, po katerem je Rusija priznala aneksijo in so ji nato sledile še druge države. Evropa pa se je še za nekaj let izognila vojni.
Ključne besede: Slovenski gospodar, volitve, Ptuj, aneksijska kriza
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 1674; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (546,10 KB)

8.
Slobodan Milošević v luči časnikov Večer in Delo
Tinka Verdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Slobodan Milošević je nase opozoril še preden je bil leta 1989 izvoljen za predsednika Socialistične republike Srbije, in sicer leta 1987 na Kosovu, kjer je izrekel znamenit stavek, da nima nihče pravice pretepati tega naroda. Takrat je postal ljubljenec srbskega naroda, kar mu je omogočilo kasnejše vzpone. Bil je proti demokratičnim spremembam v državi in proti osamosvajanju posameznih jugoslovanskih republik. Ob razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije je prišlo do dveh krvavih vojn: na Hrvaškem in v Bosni. V javnosti se je Milošević kazal kot zagovornik miru, dejansko pa je vseskozi iz ozadja deloval proti mirni rešitvi sporov (podpiral je krajinske in bosanske Srbe, s hrvaškim predsednikom Franjem TuÄ‘manom se je dogovoril o razdelitvi Bosne, večkrat je zavrnil mirovna pogajanja…). Kljub temu pa je na mirovnih pogajanjih v Daytonu, kjer je tudi prišlo do podpisa sporazuma, odigral ključno vlogo. Vendar pa daytonski sporazum v praksi ni nikoli resnično zaživel. Leta 1997 je bil izvoljen za predsednika Zvezne republike Jugoslavije (skupnosti Srbije in Črne Gore). V času njegovega predsednikovanja na čelu ZRJ je prišlo do vojne na Kosovu. Zaradi zavrnitve mirovnega sporazuma, je leta 1999 prišlo do letalskih napadov zveze Nato na ZRJ. Zaradi nasprotovanja mirovnim pogajanjem so ZRJ, v času Miloševićevega režima, dva krat doletele mednarodne sankcije (ekonomske, gospodarske…), kar je povzročilo velik padec življenjskega standarda v državi. Po končani vojni na Kosovu se je srbsko ljudstvo množično mobiliziralo proti Slobodanu Miloševiću. Na vnovičnih volitvah za predsednika ZRJ, leta 2000, je doživel poraz. Sprva Milošević ni želel priznati poraza, a je zaradi množičnih demonstracij moral popustiti in priznati zmago opoziciji.
Ključne besede: Slobodan Milošević, razpad Jugoslavije, socialistična stranka Srbije, Kosovo, volitve v Srbiji in ZRJ
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 1791; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (688,93 KB)

9.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA 1919-1921
Mojca Zadravec, 2010, diplomsko delo

Opis: Maribor je pred prvo svetovno vojno veljal za nemško postojanko, a razplet prve svetovne vojne je karte premešal. Po prevratni dobi je mariborska občina prešla v slovenske roke. Razpust je določila Narodna vlada Slovenije. To je bilo določeno že 18. decembra 1918, dejansko izvedeno pa šele 2. januarja 1919. Na ta dan se je od svoje sedemnajstletne vladavine poslovil nemški župan Schmiderer. Občinske posle v vlogi vladnega komisarja pa je prevzel dr. Vilko Pfeifer. V pomoč pri »županovanju« mu je bil imenovan sosvet. Že ob prevzemu mestne občine so se pojavile številne težave. Največji problem je Mariboru pomenilo pomanjkanje hrane, stanovanj, premoga in elektrike. O novih načrtih in namerah se na glas ni veliko govorilo. A vodilo je bilo eno in edino — Maribor čim hitreje preoblikovati v slovenskem duhu. Očitki, ki so leteli na nezadovoljstvo z vladavino dr. Pfeiferja, so postali del vroče in žgoče politične razprave. Užaljeni dr. Vilko Pfeifer je moral odstopiti z mesta vladnega komisarja. Marca leta 1920 ga je zamenjal dr. Josip Leskovar. V tem času je v mestu že opazna vedno večja politična razdrobljenost. V volilnem letu 1921 mesto vladnega komisarja prevzame še zadnji vladni komisar. To je bil Ivan Poljanec, pod njegovo vladavino se ne dogodi nič pretresljivega. Vse oči so bile namreč že nestrpno uprte v april in v prve občinske volitve. Na teh je zmaga pripadla Viktorju Grčarju. A Maribor ni imel lepe popotnice za prihodnost. Številne pristojnosti, ki jih je mesto nekoč že imelo, so se sedaj prenesle na Okrajno glavarstvo. Vedno glasnejše je postajalo vprašanje razdelitve Slovenije na dve oblasti. V letu 1921 moram izpostaviti še popis prebivalstva, ki nam oriše mesto v slovenskem duhu.
Ključne besede: Maribor 1919–1921, slovenska občinska uprava, razmerje Slovenci : Nemci, sosvet, vladni komisar, Vilko Pfeifer, Josip Leskovar, Ivan Poljanec, mirovna konferenca v Parizu, občinske volitve 1921, Viktor Grčar, občinski svet, popis prebivalstva 1921, mariborska mestna podjetja, ulična imena v letu 1919, obiski, proslave, žalovanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2260; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

10.
Evropski parlament : diplomsko delo
Katarina Lindič, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: parlamenti, Evropski parlament, poslanci, poslanske skupine, volitve, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 2335; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (398,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici