| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Marketinško komuniciranje v volilni kampanji na lokalnih volitvah
Klavdija Hötzl, 2020, magistrsko delo

Opis: Marketinško komuniciranje je pomemben del volilne kampanje. Z njegovo pomočjo namreč politiki in njihova ekipa kreirajo volilno kampanjo, njene strategije in načine, kako bodo prepričali volivce, da se odločijo za njih. Pomembno je, kako politik z volivci komunicira, saj jim na ta način sporoča svoje namene in cilje za prihodnost, zakaj je prav on njihova najboljša izbira in katere spremembe želi vnesti. Zadnje čase igrajo pri tem veliko vlogo družbena omrežja, na katere se praktično seli velik del kampanje in komuniciranje z volivci. Tovrstne aktivnosti namreč politikom omogočajo neposredno komunikacijo z ljudmi, ki jim tudi takoj dajo povratne informacije. Sama podoba kandidata v očeh volivcev namreč zelo vpliva na njihovo odločitev. In prav zaradi tega je treba veliko pozornosti namenjati kandidatovemu vedenju – kaj s svojimi besedami in kretnjami sporoča volivcem ter kako verodostojen in resen deluje v njihovih očeh. Volilna kampanja ima torej velik vpliv na odločitev volivcev, ni pa edini dejavnik, ki vpliva nanje. Veliko je odvisno tudi od gospodarske situacije ter družbenega in političnega okolja, zaradi česar pride do določenega izida. Študija, ki sem jo izvedla v okviru magistrskega dela, se nanaša na lokalne volitve v Mariboru leta 2018 in na kampanjo kandidata in takratnega župana dr. Andreja Fištravca. Slednji v začetku volilne kampanje ni imel veliko podpore, saj je po javnomnenjski raziskavi velik odstotek vprašanih povedal, da ga zagotovo ne bi ponovno volili. Kljub temu mu je z različnimi pristopi in aktivnostmi v času volilne kampanje uspelo dvigniti podporo med volivci in se jim prikazati v pozitivni podobi ter kot povsem dostopna oseba.
Ključne besede: volilna kampanja, marketinško komuniciranje, dr. Andrej Fištravec, volitve, družbena omrežja
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Vpliv uvedbe elektronskega glasovanja na volilno udeležbo po starosti, spolu in izobrazbi v sloveniji
Boštjan Trilar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili politični sistem Jugoslavije in prvi politični sistem samostojne Slovenije, nastanek političnih strank ter volitve v letu 1990. Analizirali smo udeležbo na lokalnih, predsedniških in državnozborskih volitvah po letih in s tem prikazali, kakšna je volilna udeležba v Sloveniji: ali z leti narašča ali upada. Preučili smo tudi, kako bi internet kot medij v prihodnosti lahko vplival na volitve. Večjo pozornost smo namenili predstavitvi elektronskih volitev na splošno ter elektronskim volitvam v Estoniji, Švici in ZDA. Predstavili smo tudi izzive elektronskih volitev ter prednosti in slabosti uvedbe elektronskih volitev. V nadaljevanju sledijo anketni vprašalnik, rezultati, njihova interpretacija in ugotovitve. Dokazali smo, da bi uvedba elektronskih volitev v Sloveniji dvignila raven udeležbe volivcev na volitvah v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: elektronske volitve, digitalno potrdilo, volilni sistem
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 168; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

3.
Primerjalnopravni pregled volitev županov v državah članicah Evropske unije
Sarah Gumilar, 2019, magistrsko delo

Opis: Na območju Evropske unije lokalno samoupravo ureja Evropska listina lokalne samouprave (MELLS). Slednjo je ratificiralo tudi vseh 28 držav članic Evropske unije. Kljub očitno enotnemu izhodišču, ki ga imajo države članice Evropske unije pri vzpostavitvi lokalne samouprave, pa med njimi obstajajo bistvene razlike v ureditvi lokalne samouprave. Če govorimo o razlikah o pravni ureditvi lokalne samouprave med državami članicami Evropske unije, pa je treba spregovoriti tudi o razlikah med pravnimi ureditvami lokalnih volitev držav članic Evropske unije. V Republiki Sloveniji je župan izvršilni organ občine (osnovna teritorialna enota Republike Slovenije) ter predstavnik občine. Župan je izvoljen na neposrednih, tajnih volitvah ter po dvokrožnem večinskem sistemu. Župan je izvoljen za štiri leta. Republika Slovenija števila mandatov župana ne omejuje. Ko je govora o županu, se države članice Evropske unije med seboj razlikujejo že po tem, da v vseh državah članicah Evropske unije župan ni izvršilni organ občine. Razlikuje pa se tudi sistem lokalnih volitev oziroma volitev župana. Takšna ureditev lokalnih volitev, kot jo poznamo v Republiki Sloveniji, med državami članicami Evropske unije ni večinsko zastopana. V večini držav članic Evropske unije župana posredno voli predstavniški organ občine oziroma ga imenuje celo centralna oblast. V večini držav članic je župan, tako kot v Republiki Sloveniji, izvoljen za štiri leta. Kljub temu pa je za nekaj držav članic Evropske unije značilen nekoliko daljši mandat župana. Države članice Evropske unije tako kot Republika Slovenija županom ne omejujejo števila mandatov. Izjemi sta zgolj Republika Italija in Portugalska.
Ključne besede: lokalna samouprava, občina, lokalne volitve, neposredne volitve, posredne volitve, župan, mandat
Objavljeno: 19.12.2019; Ogledov: 371; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (752,78 KB)

4.
Analiza medijskih vsebin v predvolilni kampanji v ZDA
Matic Mernik, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je teoretična in empirična raziskava o vplivu in vlogi medijev v politiki in političnih kampanjah. Pregled literature zajema opredelitev medijev in politike s prikazom njune povezanosti. Prikažemo funkcije in vlogo medijev v političnih kampanjah. Politično komuniciranje predstavimo kot osrednjo točko političnega trženja in pojasnimo medije kot posrednike pri komuniciranju. Ovrednotimo vlogo konvencionalnih in sodobnih medijev ter pojasnimo pomen e-participacije. Aplikativni del diplomskega dela obravnava ameriške predsedniške volitve (2016). V začetku predstavimo ozadje volitev in ameriški volilni sistem. Analiziramo objave izbranih tiskanih medijev in objave obeh kandidatov na družbenih omrežjih. Predstavljeni so rezultati analiz, spoznanja celotnega dela pa diskutiramo v razpravi. Sklepno poglavje zaključujemo s predstavitvijo ključnih ugotovitev.
Ključne besede: mediji, politika, politično komuniciranje, predsedniške volitve, ZDA
Objavljeno: 13.08.2019; Ogledov: 725; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

5.
VOLILNA UDELEŽBA MLADIH
Nejc Frantar, 2018, diplomsko delo

Opis: Volitve so neločljiv del predstavniške demokracije. Na volitvah volivci izražajo svojo voljo in izbirajo predstavnike, ki jih bodo zastopali v zakonodajnem telesu oziroma bodo vodili izvršno oblast. Vendar pa kljub pomembnosti volitev volilna udeležba po svetu upada in to celo na vseh kontinentih. To je pereče vprašanje, s katerim se države sveta spopadajo že več desetletij. Najbolj problematično pri upadu volilne udeležbe pa je, da je ta največja pri mladih volivcih. V svoji diplomski nalogi sem v prvem delu predstavil volilno udeležbo v svetu, predvsem sem se osredotočil na volilno udeležbo mladih volivcev v Evropi in ZDA in pa na vzroke in faktorje, ki nanjo vplivajo. V drugem delu diplomske naloge sem na kratko predstavil zgodovino volilne udeležbe v Republiki Sloveniji, kasneje pa analiziral podatke, zbrane iz volilnih imenikov treh občin. Na vzorcu 6063 preštetih volivcev, razdeljenih v starostne skupine in po spolu, sem skušal dobiti kar se le da točen vpogled v to, kakšna je razlika v volilni udeležbi med starejšimi in mlajšimi generacijami v Sloveniji.
Ključne besede: volilna udeležba, mladi, volitve, lokalne volitve, starostne skupine
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 2486; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

6.
Struktura zadnjega slovenskega zastopstva v dunajskem parlamentu (1911–1918)
Vita Zgoznik, 2017, magistrsko delo

Opis: Zadnje volitve v dunajski parlament so se zvrstile 13. junija 1911, kmalu za tem pa je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je omogočila zadnjim poslancem, da so svoja poslanska mesta zasedali kar sedem let. Magistrska naloga predstavlja podrobnejše biografije zadnjih petindvajsetih slovenskih poslancev, ki so se borili za narodne pravice na Dunaju. Začetno poglavje je namenjeno lažjemu razumevanju zgodovinskega dogajanja in sistema volitev, saj je bil čas tisti, ki je diktiral posameznikove odločitve, volilni sistem pa je bil za razliko današnjega povsem drugačen. V nadaljevanju so predstavljene biografije, v katerih so načeloma podani podatki z vidika drugih področij delovanja, ki so jih poslanci spretno udejanjali vzporedno s političnim udejstvovanjem. Mnogi med njimi so bili odvetniki, uredniki, novinarji, duhovniki, župani in celo pisatelji, drugi pa so vse svoje življenje posvetili politiki. Življenja poslancev so med seboj prepletena, saj so se na političnem področju medsebojno povezovali.
Ključne besede: slovenski poslanci, biografije, zadnje volitve, dunajski parlament, 1911–1918, Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 494; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (21,74 MB)

7.
Analiza neverbalne komunikacije predsedniških kandidatov Hillary Clinton in Donalda Trumpa na predsedniških debatah
Špela Dolinšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Neverbalna komunikacija je pomemben del sporočanja, ki ga pogosto zanemarjamo. Še posebej je pomembno, da govorico telesa obvladajo osebe, ki z drugimi komunicirajo poklicno. V preteklem letu smo po vsem svetu lahko spremljali razvoj burnih predsedniških volitev za predsednika Združenih držav Amerike, za mesto katerega sta se potegovala Hillary Clinton in Donald Trump. Na poti do izvolitve sta se soočila na treh predsedniških debatah, ki so bile namenjene odgovorom na vprašanja volivcev. V diplomski nalogi smo preučili neverbalno komunikacijo kandidatov na debatah. Opravili smo kvalitativno in kvantitativno analizo vseh treh debat, ki so dostopne na spletu. Sledili smo sistemu preučevanja neverbalne komunikacije, ki smo jo razčlenili po področjih. Ugotovili smo, da sta kandidata uporabljala pester nabor komponent telesne govorice, ki je pomembno zaznamovala njune nastope.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, volitve, predsedniška debata, Hillary Clinton, Donald Trump
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 1329; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (109,88 MB)

8.
Razvoj sistema za spletne volitve
Matej Marko, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava načine elektronskega glasovanja in razvoj sistema, ki omogoča izvedbo spletnih volitev. Pozornost je posvečena tako elektronskemu glasovanju na voliščih, kot tudi oddaljenemu elektronskemu glasovanju, pri čemer je posebna pozornost namenjena predvsem estonskemu sistemu spletnih volitev. Razloženo je tudi delovanje nekaterih tehnologij, ki se uporabljajo pri razvoju podobnih sistemov, hkrati pa je opisan še razvoj lastnega sistema spletnih volitev, ki temelji na estonskem, vendar ima neke svoje funkcionalnosti in izboljšave.
Ključne besede: spletne volitve, kriptografija, varnost
Objavljeno: 17.10.2017; Ogledov: 517; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

9.
Veliko podatkovje in tarčno politično oglaševanje
Domen Bajde, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je podrobneje preučiti uporabo velikega podatkovja. Zanima nas, kakšen vpliv ima na volitve ter zakaj služi kot podlaga za tarčno oglaševanje. Zanima nas tudi, ali je uporaba tarčnih oglasov manipulativna in neetična. Podrobneje smo preučili politične kampanje, ki so uporabljale tehnike na podlagi velikega podatkovja. Fokus je na ameriških volitvah, saj na domačih tleh uporabe teh tehnik še ne zaznavamo. Posvetili smo se tudi družbenemu omrežju Facebook, ki je zlata jama za zbiranje posameznikovih osebnih podatkov.
Ključne besede: veliko podatkovje, manipulacija, tarčno oglaševanje, volitve
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 531; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (874,79 KB)

10.
Pot Slovenije v Evropsko unijo
Tanja Urgl, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pot Slovenije v Evropsko unijo predstavlja ključne dogodke, ki so zaznamovali čas pred samim vstopom Slovenije v Evropsko unijo, in čas, ko je Slovenija na političnem prizorišču nastopala že kot polnopravna članica Unije. Zaradi obširnosti teme sem za zadnje poglavje izbrala, po mojem mnenju, drugi najpomembnejši politični mejnik po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, to je predsedovanje Slovenije Svetu EU. Za splošno razumevanje diplomskega dela je bilo nujno, da sem v začetku na kratko predstavila sam nastanek Evropske unije in njeno organiziranost. Ker pa je na temo Slovenije in Evropske unije na voljo že veliko literature, sem se pri kreiranju zgodbe osredotočila predvsem na poročanje časnikov Delo in Večer ter revije Mladina. Vodilo pri pregledovanju časnikov in revije so mi bili predvsem prelomni dogodki in časovni okvir le-teh.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski sporazum, Agenda 2000, referendum, volitve, Schengen, evro, predsedovanje.
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1406; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici