1. Državni osnovni zakoni in drugi ustavni in upravni zakoni z odločbami najvišjih sodnih dvorov, ter spremenjeni deželni redi in deželni volilni redi slovenskih dežela1910, zakoni Opis: Državni osnovni zakoni in drugi ustavni in upravni zakoni z odločbami najvišjih sodnih dvorov, ter spremenjeni deželni redi in deželni volilni redi slovenskih dežela Ključne besede: sodne odločbe, volilni sistemi, Avstrija, volilno pravo, zakoni, ustavno pravo, upravno pravo, državno pravo, sodna praksa, Avstro-Ogrska, Slovenija, 1860-1909 Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 944; Prenosov: 51
Povezava na celotno besedilo |
2. Primerjava ureditve zakonodajnega organa ter zakonodajnega postopka v ustavah Slovenije, Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije in Nemčije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloBor Rotar, 2015, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi smo predstavili temeljne značilnosti zakonodajnih organov in ustav Slovenije, Belgije, Danske, Finske, Francije in Nemčije. Pregledali smo zgodovinski razvoj ustav in zakonodajnih organov teh držav. Pri tem smo preučili pomembnejše dogodke, ki so vplivali na razvoj posamezne ustave. Ugotavljali smo razlike med sprejetjem zakona v predsedniškem sistemu in sistemu ustavne monarhije. Pri omenjenih državah smo pregledali sestavo, pristojnosti, volilni sistem, funkcije, nosilce zakonodajne pobude, postopke sprejetja zakona, razglasitev zakona in zahteve za razpis referenduma pri omenjenih državah. Pri sestavi smo opazovali razlike med posameznimi državami in strukturo njihovega zakonodajnega organa. Pri volilnem sistemu smo pregledali postopek, po katerem so člani voljeni v zakonodajno telo, in ugotavljali razlike med državami. Preučevali smo razlike med volilnimi sistemi, pri čemer je bil pomemben volilni sistem v Zvezni republiki Nemčiji, ki uporablja tako proporcionalni kakor tudi večinski volilni sistem. V zadnjem delu smo naredili še stavčno analizo ustav s programom Simple Concordance Program. Preučevali smo Ustavo Združenih držav Amerike in Ustavo Kraljevine Belgije ter ugotavljali, ali so razlike v uporabi besedišča. Najprej smo izpisali besede, ki se pojavljajo v posamezni ustavi, nato pa smo jih primerjali z besedami, ki se pojavijo v drugi ustavi. Ugotovili smo, da je večinski volilni sistem učinkovitejši od proporcionalnega volilnega sistema glede stabilnosti vlade. Ugotovili smo tudi, da ni bistvenih razlik pri sprejemanju zakona, ki bi določile, kateri sistem je boljši, predsedniški ali ustavna monarhija, ter da primerjava besedišča Ustave Združenih držav Amerike in Ustave Kraljevine Belgije ni zadostno merilo za ugotavljanje razlik v ureditvi zakonodajnega organa teh dveh držav. Ključne besede: ustave, zakonodaja, zakonodajna telesa, volilni sistemi, Slovenija, Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, primerjave, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 22.04.2015; Ogledov: 1695; Prenosov: 304
Celotno besedilo (481,62 KB) |
3. Sistem parlamentarnih volitev v Republiki Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijaDomen Črešnik, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava sistem parlamentarnih volitev v Republiki Sloveniji. V demokratičnih državah preko volilnega sistema državljani z volilno pravico izražajo svojo voljo.
Izbira volilnega sistema v določeni državi lahko pomembno vpliva na nemoteno delovanje in legitimnost političnega sistema. Pri vsem tem je seveda potrebno upoštevati načela volilnega sistema, ki zagotavljajo splošno in enako volilno pravico, svobodo in tajnost glasovanja.
Volilne sisteme delimo na tri večje skupine, znotraj katerih se pojavljajo določeni podsistemi. Seveda pa obstajajo tudi nekateri volilni sistemi, ki jih ne moremo uvrščati v nobeno izmed skupin. Glavne tri skupine so: večinski volilni sistemi, proporcionalni volilni sistemi in polproporcionalni ali manjšinski volilni sistemi.
V Republiki Sloveniji se je zakonodajalec po osamosvojitvi odločil za proporcionalni volilni sistem. Razdelitev mandatov v državnem zboru poteka na dveh ravneh (na ravni volilnih enot in na ravni celotne države).
Različni avtorji različno opredeljujejo prednosti in slabosti trenutnega volilnega sistema v Sloveniji. Večina meni, da je potrebno vnesti spremembe v smeri dopolnitev in izboljšav trenutnega volilnega sistema, ki bi tako omogočale stabilnejšo in učinkovitejšo vlado. Ključne besede: volilni sistemi, volitve, parlamentarne volitve, Slovenija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 04.09.2014; Ogledov: 3288; Prenosov: 617
Celotno besedilo (696,93 KB) |
4. Predsedniške volitve 2012 : magistrsko deloDragana Kopčić, 2014, magistrsko delo Opis: V Republiki Sloveniji je bilo do danes pet predsedniških volitev, in sicer v letih 1992, 1997, 2002, 2007 in 2012. V letih 1992 in 1997 je na volitvah prepričljivo zmagal Milan Kučan, leta 2002 Janez Drnovšek, leta 2007 pa Danilo Türk. V magistrski nalogi so podrobneje predstavljene zadnje, torej pete predsedniške volitve, na katerih je v drugem krogu slavil Borut Pahor.
Na začetku magistrske naloge opisujemo volilni sistem in volilna načela, ki morajo biti natančno pravno urejena, ker so volitve izredno pomembno in občutljivo politično dejanje. Z natančno pravno ureditvijo je potrebno čim bolj zmanjšati možnost nesporazumov in sporov med političnimi subjekti, ki so udeleženi na volitvah.
S ciljem zagotoviti širše razumevanje sistemov državne oblasti in funkcij predsednikov po svetu na kratko predstavljamo predsedniški ustavni sistem in volitve ter pristojnosti predsednika Združenih držav Amerike, polpredsedniški ustavni sistem in volitve ter pristojnosti predsednika Francoske republike, parlamentarni ustavni sistem in volitve ter pristojnosti predsednika Zvezne republike Nemčije in Republike Italije. Pristojnosti in funkcije predsednikov se namreč razlikujejo od države do države.
Natančneje smo predstavili položaj predsednika Republike Slovenije, njegove pristojnosti, odgovornosti, mandat in volilni sistem pri volitvah predsednika Republike Slovenije. V grobem so predstavljene vse predsedniške volitve v zgodovini samostojne Slovenije, posebna pozornost pa je namenjena predsedniškim volitvam leta 2012.
Pri analizi predsedniških volitev leta 2012 smo se med drugim dotaknili tudi medijev, interneta in družbenih omrežij, ki so v predvolilni kampanji prišli precej do izraza, saj predstavljajo najhitrejšo reakcijo na politično dogajanje.
Predstavili smo uradne kandidate na predsedniških volitvah leta 2012 — Boruta Pahorja, Danila Türka in Milana Zvera — ter rezultate predvolilnih raziskav javnega mnenja. Podrobneje smo analizirali izide tako prvega kot drugega kroga predsedniških volitev in opravili primerjave med udeležbami na vseh slovenskih predsedniških volitvah, ki so pokazale, da so imele predsedniške volitve leta 2012 najnižjo udeležbo. Ključne besede: volilni sistemi, volitve, volilna pravica, predsedniške volitve, mediji, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 11.07.2014; Ogledov: 2134; Prenosov: 279
Celotno besedilo (647,18 KB) |
5. PREDSTAVNIŠTVO ŽENSK V PARLAMENTU IN VPLIV RAZLIČNIH VOLILNIH SISTEMOV NA PREDSTAVNIŠTVO SPOLOVSelma Hasanović, 2012, diplomsko delo Opis: Skoraj vse sodobne demokracije se v politiki soočajo s težavo majhnega deleža žensk. V Sloveniji je bil v preteklosti delež žensk v parlamentu pod evropskim povprečjem, danes pa je v Državnem zboru rekordnih 32,2 % žensk. Prvič v zgodovini samostojne države so ženske v Državnem zboru zastopane z več kot tretjino. Pri izdelavi diplomske naloge sem se poleg znanih ovir participacije žensk v javni sferi (volilni sistem, strankarska ideološka naravnanost, strategija, organiziranost in politika oblikovanja kandidatnih list, politična kultura itd.) posebej osredotočila na vpliv volilnih sistemov na predstavništvo žensk v parlamentu.
Analiza vključuje pet zelo različnih držav: ZDA, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in
Slovenijo. Vsaka izmed izbranih držav ima svoj volilni sistem, cilj proučevanja diplomskega dela pa je prikazati vlogo in pomen volilnega sistema v teh demokratičnih družbah. Pomembno vprašanje je tudi njegov vpliv na sestavo in delovanje parlamenta. Ključne besede: ženske v politiki, parlament, volilni sistemi, participacija, enakopravna zastopanost. Objavljeno v DKUM: 18.09.2012; Ogledov: 2876; Prenosov: 468
Celotno besedilo (975,87 KB) |
6. SKUPINSKO ODLOČANJE V PARLAMENTARNIH VOLITVAH: PRIMERJALNA ANALIZA VEČINSKEGA IN PROPORCIONALNEGA VOLILNEGA SISTEMAMatej Kušar, 2011, diplomsko delo Opis: V delu smo obravnavali nekaj najpogostejših sistemov razdeljevanja mandatov v sodobnih predstavniških sistemih. Izvedli smo primerjavo večinskih in proporcionalnih sistemov, s poudarkom na slovenskem sistemu volitev poslancev v državni zbor in britanskem sistemu volitev poslancev v spodnji dom parlamenta. Izpostavili smo prednosti in slabosti obeh sistemov ter nazadnje simulirali rezultate volitev v državni zbor za leta 2008, 2004 in 2000 v primeru uporabe relativnega večinskega sistema, kot ga poznajo v Veliki Britaniji. Rezultati so potrdili naše predhodne ugotovitve, da večinski sistemi vplivajo omejevalno na število strank v parlamentu in nesorazmerno na razdeljevanje mandatov kandidatnim listam. Kljub temu, da proporcionalni sistem, kot ga uporabljamo v Sloveniji, ni popoln in nudi možnosti izboljšav, pa se je na ključnih področjih izkazal za primernejšega. Ključne besede: Metode skupinskega odločanja, Volilni sistemi, Volitve, Državni zbor Republike Slovenije Objavljeno v DKUM: 19.07.2011; Ogledov: 2714; Prenosov: 230
Celotno besedilo (2,27 MB) |