Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V nalogi sem razčlenila in predstavila odnose z javnostmi v splošnem, njihove programe, tehnike in zgodovino. Zanima nas kaj to področje je in s čim se ukvarja, da lahko v nadaljevanju iz njega izhajamo. Osrednja tema so medijske kampanje, ki sem jih najprej opisala v širšem kontekstu, kasneje pa sem se osredotočila na volilne kampanje. Kot primer analize sem uporabila letošnjo predsedniško volilno kampanjo v Združenih državah Amerike. Celotno nalogo sem želela povezati z mediji - zakaj so pomembni, kako delujejo, kakšno vlogo imajo, to pa me je zelo zanimalo predvsem pri kampanji Trumpa in Clintonove. Tako odnosi z javnostmi kot kakršnekoli kampanje temeljijo na uporabi medijev in z njihovo pomočjo dosegajo cilje. Na podlagi teoretičnih izhodišč in preverjenih platform sem v empiričnem delu podala svoj predlagan model medijske kampanje. Vključuje potrebne korake do uspešne kampanje in lahko služi kot dodatna informacija oziroma nasvet.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, medijske kampanje, volilne kampanje, predsedniška volilna kampanja v ZDA, model medijskih kampanj, volilni sistem v ZDA.
Objavljeno v DKUM: 06.04.2017; Ogledov: 2315; Prenosov: 281
Celotno besedilo (2,40 MB)

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 3729; Prenosov: 474
Celotno besedilo (10,02 MB)

Opis: Državna volilna komisija je postopoma krajšala roke v volilnih rokovnikih, čeprav se zakon, ki roke določa, ni spremenil. Za dan je skrajšala vse roke, ki se štejejo nazaj. Skrajšan je bil rok za volivce, ki so želeli glasovati na volišču dostopnem za invalide; za volivce, ki so oskrbovanci domov za starejše, volivce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah in želijo glasovati po pošti in za volivce, ki so na dan glasovanja v tujini in želijo glasovati po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu. Diplomska naloga zagovarja tezo, da so bili roki skrajšani arbitrarno, da se sedaj štejejo drugače, kot je uveljavljeno v pravni praksi, da je bila sprememba rokov nezakonita in da je bila s tem mnogim kršena volilna pravica kot temeljna človekova pravica. Diplomska naloga uvodoma kratko oriše več vrst rokov, predstavi in opredeli pa se tudi do možnosti, ki jih ima na voljo volivec, ki mu je bila volilna pravica kršena.
Ključne besede: volivci, volitve, volilno pravo, roki, volilni rokovniki
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 993; Prenosov: 162
Celotno besedilo (600,43 KB)

Opis: Diplomska naloga obravnava sistem parlamentarnih volitev v Republiki Sloveniji. V demokratičnih državah preko volilnega sistema državljani z volilno pravico izražajo svojo voljo. Izbira volilnega sistema v določeni državi lahko pomembno vpliva na nemoteno delovanje in legitimnost političnega sistema. Pri vsem tem je seveda potrebno upoštevati načela volilnega sistema, ki zagotavljajo splošno in enako volilno pravico, svobodo in tajnost glasovanja. Volilne sisteme delimo na tri večje skupine, znotraj katerih se pojavljajo določeni podsistemi. Seveda pa obstajajo tudi nekateri volilni sistemi, ki jih ne moremo uvrščati v nobeno izmed skupin. Glavne tri skupine so: večinski volilni sistemi, proporcionalni volilni sistemi in polproporcionalni ali manjšinski volilni sistemi. V Republiki Sloveniji se je zakonodajalec po osamosvojitvi odločil za proporcionalni volilni sistem. Razdelitev mandatov v državnem zboru poteka na dveh ravneh (na ravni volilnih enot in na ravni celotne države). Različni avtorji različno opredeljujejo prednosti in slabosti trenutnega volilnega sistema v Sloveniji. Večina meni, da je potrebno vnesti spremembe v smeri dopolnitev in izboljšav trenutnega volilnega sistema, ki bi tako omogočale stabilnejšo in učinkovitejšo vlado.
Ključne besede: volilni sistemi, volitve, parlamentarne volitve, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.09.2014; Ogledov: 39977; Prenosov: 638
Celotno besedilo (696,93 KB)

Opis: V diplomski nalogi obravnavam možnost izboljšanja parlamentarne ureditve z uvedbo nestrankarskega parlamenta in virtualnega foruma. Prikazal bom različne ureditve in rešitve, s katerimi bi lahko izboljšali delovanje državnih organov in dosegli bolj demokratično in učinkovito ureditev. V prvem poglavju je predstavljen pojem demokracije oziroma to, kako se je vsebina tega pojma spreminjala skozi zgodovino. Pojem demokracije se je prvič pojavil v obliki neposredne demokracije Atenske mestne države. Nadaljujem s predstavniško obliko demokracije, v kateri so politične stranke ''najpomembnejši igralec na političnem parketu'' in je danes v svetu prevladujoča oblika političnega sistema. Sodobne politične stranke se vse bolj posvečajo lastnim strankarskim interesom ter obvladovanju državnih organov, kar ni optimalno za delovanje države. V tretjem pogavju je opisana tristebrna zasnova nestrankarske ureditve. Ureditev bi temeljila na nestrankarskih volitvah, nestrankarskem parlamentu in vladi ter na virtualnem forumu. S pomočjo teh treh stebrov želim predstaviti elemente, ki bi vsak na svojem področju nadomestili politične stranke. V četrtem poglavju predstavim značilnosti večinskih in proporcionalnih volitev, ki jih uporabljamo v Sloveniji, iz negativnih in pozitivnih lastnosti obeh tipov volitev pa izpeljem nestrankarsko obliko, v kateri bi imeli državljani zelo poudarjeno vlogo. V petem poglavju je predstavljen odnos med parlamentom in vlado v predsedniškem in parlamentarnem sistemu ter načelo zavor in ravnovesij. Nato obravnavam delovanje nestrankarskega parlamenta kot samostojnega organa in značilnosti mandata samostojnega poslanca ter položaj vlade, ki bi zaradi neposredno izvoljenega predsednika vlade delovala kot strokoven organ vladanja. Zadnje poglavje je namenjeno virtualnemu forumu, ki bi, po vzoru skupščine Atenske mestne države, odpravljal demokratične deficite reprezentativnosti.
Ključne besede: demokracija, politične stranke, nestrankarska ureditev, volilni sistem, parlament, vlada, e-demokracija, virtualni forum
Objavljeno v DKUM: 09.05.2014; Ogledov: 2211; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,22 MB)