| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv uvedbe elektronskega glasovanja na volilno udeležbo po starosti, spolu in izobrazbi v sloveniji
Boštjan Trilar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili politični sistem Jugoslavije in prvi politični sistem samostojne Slovenije, nastanek političnih strank ter volitve v letu 1990. Analizirali smo udeležbo na lokalnih, predsedniških in državnozborskih volitvah po letih in s tem prikazali, kakšna je volilna udeležba v Sloveniji: ali z leti narašča ali upada. Preučili smo tudi, kako bi internet kot medij v prihodnosti lahko vplival na volitve. Večjo pozornost smo namenili predstavitvi elektronskih volitev na splošno ter elektronskim volitvam v Estoniji, Švici in ZDA. Predstavili smo tudi izzive elektronskih volitev ter prednosti in slabosti uvedbe elektronskih volitev. V nadaljevanju sledijo anketni vprašalnik, rezultati, njihova interpretacija in ugotovitve. Dokazali smo, da bi uvedba elektronskih volitev v Sloveniji dvignila raven udeležbe volivcev na volitvah v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: elektronske volitve, digitalno potrdilo, volilni sistem
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Odnosi z javnostmi na področju medijskih kampanj
Katja Rigler, 2017, magistrsko delo

Opis: V nalogi sem razčlenila in predstavila odnose z javnostmi v splošnem, njihove programe, tehnike in zgodovino. Zanima nas kaj to področje je in s čim se ukvarja, da lahko v nadaljevanju iz njega izhajamo. Osrednja tema so medijske kampanje, ki sem jih najprej opisala v širšem kontekstu, kasneje pa sem se osredotočila na volilne kampanje. Kot primer analize sem uporabila letošnjo predsedniško volilno kampanjo v Združenih državah Amerike. Celotno nalogo sem želela povezati z mediji - zakaj so pomembni, kako delujejo, kakšno vlogo imajo, to pa me je zelo zanimalo predvsem pri kampanji Trumpa in Clintonove. Tako odnosi z javnostmi kot kakršnekoli kampanje temeljijo na uporabi medijev in z njihovo pomočjo dosegajo cilje. Na podlagi teoretičnih izhodišč in preverjenih platform sem v empiričnem delu podala svoj predlagan model medijske kampanje. Vključuje potrebne korake do uspešne kampanje in lahko služi kot dodatna informacija oziroma nasvet.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, medijske kampanje, volilne kampanje, predsedniška volilna kampanja v ZDA, model medijskih kampanj, volilni sistem v ZDA.
Objavljeno: 06.04.2017; Ogledov: 1140; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

3.
Primerjalna analiza ureditve volitev v Evropski parlament (v 28 državah članicah)
Mateja Ertl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana ureditev volitev v Evropski parlament, s poudarkom na primerjavi ureditve med 28 državami članicami. Najprej je predstavljen sam pojem, pomen in razvoj volitev v Evropski parlament. Diplomska naloge je razdeljena na dva sklopa in sicer ureditev volitev v Evropski parlament, kot jo določa evropska zakonodaja in na del, kjer je ureditev določenih vprašanj prepuščena posamezni državi članici. Na ravni evropske zakonodaje je poudarek na določbah o predstavnikih Evropskega parlamenta, na ureditev volilnega sistema in načelu državljanstva Evropske unije in s tem povezane volilne pravice. Drugi del vsebuje primerjalno analizo ureditve volilnega sistema držav članic. Oba dela se v resnici prepletata, saj evropska zakonodaja postavlja temelj, v okviru katerega se lahko zakonodaje držav članic gibajo. Evropska zakonodaja določa le nekatere skupne elemente volitev, kot so petletna mandatna doba parlamenta, omejitev števila vseh poslancev (750 +1) in njihovo razporeditev po državah (najmanj 6 in največ 96 poslancev), dneve za izvedbo volitev (med četrtkom in nedeljo), določbe o nezdružljivosti funkcij in, z zadnjo spremembo Bruseljskega akta, tudi določbo o enotnem – proporcionalnem volilnem sistemu. Ostali volilni elementi, kot so pogoji za kandidiranje na volitvah v Evropski parlament, pogoji za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice, določbe o volilnih enotah, volilnem pragu in formuli za razdelitev volilnih glasov so prepuščeni zakonodajam držav članic. Prav tako se države članice same odločijo o telesu, ki bo potrjevalo mandate in obravnavalo morebitne pritožbe. Najprej se potrditvi mandat poslanca v oviru države članice, nato se izvede potrditev še v okviru Evropskega parlamenta.
Ključne besede: volitve v Evropski parlament, volilna pravica, volilne enote, volilni prag, volilne formule, kandidiranje, evropsko državljanstvo, države članice.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 843; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (652,44 KB)

4.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 1613; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

5.
Državni osnovni zakoni in drugi ustavni in upravni zakoni z odločbami najvišjih sodnih dvorov, ter spremenjeni deželni redi in deželni volilni redi slovenskih dežela
1910, zakoni

Opis: Državni osnovni zakoni in drugi ustavni in upravni zakoni z odločbami najvišjih sodnih dvorov, ter spremenjeni deželni redi in deželni volilni redi slovenskih dežela
Ključne besede: sodne odločbe, volilni sistemi, Avstrija, volilno pravo, zakoni, ustavno pravo, upravno pravo, državno pravo, sodna praksa, Avstro-Ogrska, Slovenija, 1860-1909
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 507; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Spremembe načina štetja volilnih rokov
Gregor Sankovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Državna volilna komisija je postopoma krajšala roke v volilnih rokovnikih, čeprav se zakon, ki roke določa, ni spremenil. Za dan je skrajšala vse roke, ki se štejejo nazaj. Skrajšan je bil rok za volivce, ki so želeli glasovati na volišču dostopnem za invalide; za volivce, ki so oskrbovanci domov za starejše, volivce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah in želijo glasovati po pošti in za volivce, ki so na dan glasovanja v tujini in želijo glasovati po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu. Diplomska naloga zagovarja tezo, da so bili roki skrajšani arbitrarno, da se sedaj štejejo drugače, kot je uveljavljeno v pravni praksi, da je bila sprememba rokov nezakonita in da je bila s tem mnogim kršena volilna pravica kot temeljna človekova pravica. Diplomska naloga uvodoma kratko oriše več vrst rokov, predstavi in opredeli pa se tudi do možnosti, ki jih ima na voljo volivec, ki mu je bila volilna pravica kršena.
Ključne besede: volivci, volitve, volilno pravo, roki, volilni rokovniki
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 508; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (600,43 KB)

7.
Primerjava ureditve zakonodajnega organa ter zakonodajnega postopka v ustavah Slovenije, Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije in Nemčije
Bor Rotar, 2015, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi smo predstavili temeljne značilnosti zakonodajnih organov in ustav Slovenije, Belgije, Danske, Finske, Francije in Nemčije. Pregledali smo zgodovinski razvoj ustav in zakonodajnih organov teh držav. Pri tem smo preučili pomembnejše dogodke, ki so vplivali na razvoj posamezne ustave. Ugotavljali smo razlike med sprejetjem zakona v predsedniškem sistemu in sistemu ustavne monarhije. Pri omenjenih državah smo pregledali sestavo, pristojnosti, volilni sistem, funkcije, nosilce zakonodajne pobude, postopke sprejetja zakona, razglasitev zakona in zahteve za razpis referenduma pri omenjenih državah. Pri sestavi smo opazovali razlike med posameznimi državami in strukturo njihovega zakonodajnega organa. Pri volilnem sistemu smo pregledali postopek, po katerem so člani voljeni v zakonodajno telo, in ugotavljali razlike med državami. Preučevali smo razlike med volilnimi sistemi, pri čemer je bil pomemben volilni sistem v Zvezni republiki Nemčiji, ki uporablja tako proporcionalni kakor tudi večinski volilni sistem. V zadnjem delu smo naredili še stavčno analizo ustav s programom Simple Concordance Program. Preučevali smo Ustavo Združenih držav Amerike in Ustavo Kraljevine Belgije ter ugotavljali, ali so razlike v uporabi besedišča. Najprej smo izpisali besede, ki se pojavljajo v posamezni ustavi, nato pa smo jih primerjali z besedami, ki se pojavijo v drugi ustavi. Ugotovili smo, da je večinski volilni sistem učinkovitejši od proporcionalnega volilnega sistema glede stabilnosti vlade. Ugotovili smo tudi, da ni bistvenih razlik pri sprejemanju zakona, ki bi določile, kateri sistem je boljši, predsedniški ali ustavna monarhija, ter da primerjava besedišča Ustave Združenih držav Amerike in Ustave Kraljevine Belgije ni zadostno merilo za ugotavljanje razlik v ureditvi zakonodajnega organa teh dveh držav.
Ključne besede: ustave, zakonodaja, zakonodajna telesa, volilni sistemi, Slovenija, Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno: 22.04.2015; Ogledov: 1125; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (481,62 KB)

8.
Sistem parlamentarnih volitev v Republiki Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Domen Črešnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava sistem parlamentarnih volitev v Republiki Sloveniji. V demokratičnih državah preko volilnega sistema državljani z volilno pravico izražajo svojo voljo. Izbira volilnega sistema v določeni državi lahko pomembno vpliva na nemoteno delovanje in legitimnost političnega sistema. Pri vsem tem je seveda potrebno upoštevati načela volilnega sistema, ki zagotavljajo splošno in enako volilno pravico, svobodo in tajnost glasovanja. Volilne sisteme delimo na tri večje skupine, znotraj katerih se pojavljajo določeni podsistemi. Seveda pa obstajajo tudi nekateri volilni sistemi, ki jih ne moremo uvrščati v nobeno izmed skupin. Glavne tri skupine so: večinski volilni sistemi, proporcionalni volilni sistemi in polproporcionalni ali manjšinski volilni sistemi. V Republiki Sloveniji se je zakonodajalec po osamosvojitvi odločil za proporcionalni volilni sistem. Razdelitev mandatov v državnem zboru poteka na dveh ravneh (na ravni volilnih enot in na ravni celotne države). Različni avtorji različno opredeljujejo prednosti in slabosti trenutnega volilnega sistema v Sloveniji. Večina meni, da je potrebno vnesti spremembe v smeri dopolnitev in izboljšav trenutnega volilnega sistema, ki bi tako omogočale stabilnejšo in učinkovitejšo vlado.
Ključne besede: volilni sistemi, volitve, parlamentarne volitve, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 04.09.2014; Ogledov: 1967; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (696,93 KB)

9.
Predsedniške volitve 2012 : magistrsko delo
Dragana Kopčić, 2014, magistrsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji je bilo do danes pet predsedniških volitev, in sicer v letih 1992, 1997, 2002, 2007 in 2012. V letih 1992 in 1997 je na volitvah prepričljivo zmagal Milan Kučan, leta 2002 Janez Drnovšek, leta 2007 pa Danilo Türk. V magistrski nalogi so podrobneje predstavljene zadnje, torej pete predsedniške volitve, na katerih je v drugem krogu slavil Borut Pahor. Na začetku magistrske naloge opisujemo volilni sistem in volilna načela, ki morajo biti natančno pravno urejena, ker so volitve izredno pomembno in občutljivo politično dejanje. Z natančno pravno ureditvijo je potrebno čim bolj zmanjšati možnost nesporazumov in sporov med političnimi subjekti, ki so udeleženi na volitvah. S ciljem zagotoviti širše razumevanje sistemov državne oblasti in funkcij predsednikov po svetu na kratko predstavljamo predsedniški ustavni sistem in volitve ter pristojnosti predsednika Združenih držav Amerike, polpredsedniški ustavni sistem in volitve ter pristojnosti predsednika Francoske republike, parlamentarni ustavni sistem in volitve ter pristojnosti predsednika Zvezne republike Nemčije in Republike Italije. Pristojnosti in funkcije predsednikov se namreč razlikujejo od države do države. Natančneje smo predstavili položaj predsednika Republike Slovenije, njegove pristojnosti, odgovornosti, mandat in volilni sistem pri volitvah predsednika Republike Slovenije. V grobem so predstavljene vse predsedniške volitve v zgodovini samostojne Slovenije, posebna pozornost pa je namenjena predsedniškim volitvam leta 2012. Pri analizi predsedniških volitev leta 2012 smo se med drugim dotaknili tudi medijev, interneta in družbenih omrežij, ki so v predvolilni kampanji prišli precej do izraza, saj predstavljajo najhitrejšo reakcijo na politično dogajanje. Predstavili smo uradne kandidate na predsedniških volitvah leta 2012 — Boruta Pahorja, Danila Türka in Milana Zvera — ter rezultate predvolilnih raziskav javnega mnenja. Podrobneje smo analizirali izide tako prvega kot drugega kroga predsedniških volitev in opravili primerjave med udeležbami na vseh slovenskih predsedniških volitvah, ki so pokazale, da so imele predsedniške volitve leta 2012 najnižjo udeležbo.
Ključne besede: volilni sistemi, volitve, volilna pravica, predsedniške volitve, mediji, magistrska dela
Objavljeno: 11.07.2014; Ogledov: 1292; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (647,18 KB)

10.
NESTRANKARSKA PARLAMENTARNA UREDITEV IN VIRTUALNI FORUM
Blaž Flis, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam možnost izboljšanja parlamentarne ureditve z uvedbo nestrankarskega parlamenta in virtualnega foruma. Prikazal bom različne ureditve in rešitve, s katerimi bi lahko izboljšali delovanje državnih organov in dosegli bolj demokratično in učinkovito ureditev. V prvem poglavju je predstavljen pojem demokracije oziroma to, kako se je vsebina tega pojma spreminjala skozi zgodovino. Pojem demokracije se je prvič pojavil v obliki neposredne demokracije Atenske mestne države. Nadaljujem s predstavniško obliko demokracije, v kateri so politične stranke ''najpomembnejši igralec na političnem parketu'' in je danes v svetu prevladujoča oblika političnega sistema. Sodobne politične stranke se vse bolj posvečajo lastnim strankarskim interesom ter obvladovanju državnih organov, kar ni optimalno za delovanje države. V tretjem pogavju je opisana tristebrna zasnova nestrankarske ureditve. Ureditev bi temeljila na nestrankarskih volitvah, nestrankarskem parlamentu in vladi ter na virtualnem forumu. S pomočjo teh treh stebrov želim predstaviti elemente, ki bi vsak na svojem področju nadomestili politične stranke. V četrtem poglavju predstavim značilnosti večinskih in proporcionalnih volitev, ki jih uporabljamo v Sloveniji, iz negativnih in pozitivnih lastnosti obeh tipov volitev pa izpeljem nestrankarsko obliko, v kateri bi imeli državljani zelo poudarjeno vlogo. V petem poglavju je predstavljen odnos med parlamentom in vlado v predsedniškem in parlamentarnem sistemu ter načelo zavor in ravnovesij. Nato obravnavam delovanje nestrankarskega parlamenta kot samostojnega organa in značilnosti mandata samostojnega poslanca ter položaj vlade, ki bi zaradi neposredno izvoljenega predsednika vlade delovala kot strokoven organ vladanja. Zadnje poglavje je namenjeno virtualnemu forumu, ki bi, po vzoru skupščine Atenske mestne države, odpravljal demokratične deficite reprezentativnosti.
Ključne besede: demokracija, politične stranke, nestrankarska ureditev, volilni sistem, parlament, vlada, e-demokracija, virtualni forum
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1222; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici