| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza ureditve volitev v Evropski parlament (v 28 državah članicah)
Mateja Ertl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana ureditev volitev v Evropski parlament, s poudarkom na primerjavi ureditve med 28 državami članicami. Najprej je predstavljen sam pojem, pomen in razvoj volitev v Evropski parlament. Diplomska naloge je razdeljena na dva sklopa in sicer ureditev volitev v Evropski parlament, kot jo določa evropska zakonodaja in na del, kjer je ureditev določenih vprašanj prepuščena posamezni državi članici. Na ravni evropske zakonodaje je poudarek na določbah o predstavnikih Evropskega parlamenta, na ureditev volilnega sistema in načelu državljanstva Evropske unije in s tem povezane volilne pravice. Drugi del vsebuje primerjalno analizo ureditve volilnega sistema držav članic. Oba dela se v resnici prepletata, saj evropska zakonodaja postavlja temelj, v okviru katerega se lahko zakonodaje držav članic gibajo. Evropska zakonodaja določa le nekatere skupne elemente volitev, kot so petletna mandatna doba parlamenta, omejitev števila vseh poslancev (750 +1) in njihovo razporeditev po državah (najmanj 6 in največ 96 poslancev), dneve za izvedbo volitev (med četrtkom in nedeljo), določbe o nezdružljivosti funkcij in, z zadnjo spremembo Bruseljskega akta, tudi določbo o enotnem – proporcionalnem volilnem sistemu. Ostali volilni elementi, kot so pogoji za kandidiranje na volitvah v Evropski parlament, pogoji za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice, določbe o volilnih enotah, volilnem pragu in formuli za razdelitev volilnih glasov so prepuščeni zakonodajam držav članic. Prav tako se države članice same odločijo o telesu, ki bo potrjevalo mandate in obravnavalo morebitne pritožbe. Najprej se potrditvi mandat poslanca v oviru države članice, nato se izvede potrditev še v okviru Evropskega parlamenta.
Ključne besede: volitve v Evropski parlament, volilna pravica, volilne enote, volilni prag, volilne formule, kandidiranje, evropsko državljanstvo, države članice.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1643; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (652,44 KB)

2.
VOLITVE IN LOKALNA DEMOKRACIJA
Barbara Virant, 2014, diplomsko delo

Opis: Volitve so tesno povezane z lokalno demokracijo, kjer slednja pomeni pravico prebivalcev lokalne skupnosti, da sodelujejo pri oblikovanju lokalne oblasti, odločanju o lokalnih zadevah. Teorija loči dve participativni obliki lokalne demokracije, neposredno in posredno. V neposredno lokalno demokracijo teoretiki uvrščajo zbor občanov, ljudsko iniciativo, referendum in pravico do peticije. Pri posredni lokalni demokraciji gre za odločanje preko, na lokalnih volitvah, izvoljenih predstavnikov. Prvi del naloge je namenjen predstavitvi posredne in neposredne lokalne demokracijo, s poudarkom na ureditvi lokalnih volitvah. V nadaljevanju naloge je predstavljena analiza volilne udeležbe lokalnih volitev v Sloveniji in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah kot dejavnika povečanja volilne udeležbe.
Ključne besede: lokalna samouprava, lokalna skupnost, lokalna demokracija, neposredna in posredna lokalna demokracija, lokalne volitve, politična participacija, volilna pravica, nedržavljani, volilna udeležba
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 2483; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Predsedniške volitve 2012 : magistrsko delo
Dragana Kopčić, 2014, magistrsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji je bilo do danes pet predsedniških volitev, in sicer v letih 1992, 1997, 2002, 2007 in 2012. V letih 1992 in 1997 je na volitvah prepričljivo zmagal Milan Kučan, leta 2002 Janez Drnovšek, leta 2007 pa Danilo Türk. V magistrski nalogi so podrobneje predstavljene zadnje, torej pete predsedniške volitve, na katerih je v drugem krogu slavil Borut Pahor. Na začetku magistrske naloge opisujemo volilni sistem in volilna načela, ki morajo biti natančno pravno urejena, ker so volitve izredno pomembno in občutljivo politično dejanje. Z natančno pravno ureditvijo je potrebno čim bolj zmanjšati možnost nesporazumov in sporov med političnimi subjekti, ki so udeleženi na volitvah. S ciljem zagotoviti širše razumevanje sistemov državne oblasti in funkcij predsednikov po svetu na kratko predstavljamo predsedniški ustavni sistem in volitve ter pristojnosti predsednika Združenih držav Amerike, polpredsedniški ustavni sistem in volitve ter pristojnosti predsednika Francoske republike, parlamentarni ustavni sistem in volitve ter pristojnosti predsednika Zvezne republike Nemčije in Republike Italije. Pristojnosti in funkcije predsednikov se namreč razlikujejo od države do države. Natančneje smo predstavili položaj predsednika Republike Slovenije, njegove pristojnosti, odgovornosti, mandat in volilni sistem pri volitvah predsednika Republike Slovenije. V grobem so predstavljene vse predsedniške volitve v zgodovini samostojne Slovenije, posebna pozornost pa je namenjena predsedniškim volitvam leta 2012. Pri analizi predsedniških volitev leta 2012 smo se med drugim dotaknili tudi medijev, interneta in družbenih omrežij, ki so v predvolilni kampanji prišli precej do izraza, saj predstavljajo najhitrejšo reakcijo na politično dogajanje. Predstavili smo uradne kandidate na predsedniških volitvah leta 2012 — Boruta Pahorja, Danila Türka in Milana Zvera — ter rezultate predvolilnih raziskav javnega mnenja. Podrobneje smo analizirali izide tako prvega kot drugega kroga predsedniških volitev in opravili primerjave med udeležbami na vseh slovenskih predsedniških volitvah, ki so pokazale, da so imele predsedniške volitve leta 2012 najnižjo udeležbo.
Ključne besede: volilni sistemi, volitve, volilna pravica, predsedniške volitve, mediji, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.07.2014; Ogledov: 2267; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (647,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici