| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA IN POMEN ZBOROVODJE V OTROŠKEM IN MLADINSKEM PEVSKEM ZBORU
Simona Kamenik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo vlogo in pomen zborovodje v otroškem in mladinskem pevskem zboru. Namen diplomskega dela je bil proučiti: • izkušnje zborovodij z vodenjem otroških in mladinskih pevskih zborov ter izkušnje zborovodij z njihovim predstavljanjem oz. nastopanjem v javnosti, • samooceno zborovodij glede na njihove strokovne sposobnosti in občečloveške lastnosti. Ugotoviti smo želeli, ali se zborovodje po samooceni strokovnih sposobnosti in občečloveških lastnosti razlikujejo glede na delovno mesto in glasbeno izobrazbo. V teoretičnem delu smo osvetlili osebnost in strokovne sposobnosti zborovodje, obiskali in analizirali različne revije pevskih zborov ter opisali glasbeno novost – Navidezni pevski zbor. Za empirično raziskavo smo uporabili deskriptivno kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V vzorec smo zajeli 115 učiteljev razrednega pouka in glasbene umetnosti. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da imajo zborovodje z vodenjem pevskih zborov pozitivne izkušnje, saj kot glavni razlog za vodenje interesne dejavnosti navajajo veselje do vodenja pevskih zborov. Otroški in mladinski pevski zbori se vsako leto udeležijo vseh prireditev matične osnovne šole in občinskih revij pevskih zborov. Od strokovnih sposobnosti zborovodje najvišje ocenjujejo muzikalnost, ritmični čut in glasbeni posluh, od občečloveških lastnosti pa spoštovanje in ljubezen do otrok. Pri samoocenjevanju zborovodij glede na delovno mesto smo ugotovili statistično značilne razlike pri skoraj vseh strokovnih sposobnostih in pri samo eni občečloveški lastnosti (spoštovanje in ljubezen do otrok). Pri samoocenjevanju zborovodij glede na glasbeno izobrazbo statistično značilnih razlik nismo našli.
Ključne besede: zborovodja, profesor glasbene umetnosti, profesor razrednega pouka, glasbeni pedagog, pevski zbor, otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor, petje, vokalna glasba.
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 737; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (767,09 KB)

2.
Faroski kantaduri
Jakša Vranjican, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Faroski kantaduri predstavljamo razvoj in delovanje skupine, repertoar pesmi, vokalno tehniko skupine ter osebnostne in poklicne lastnosti članov. V prvem delu predstavljamo zgodovino mesta in vpliv okolja, v katerem skupina deluje, ter razloge zakaj sta omenjeni komponenti pomembni za razvoj skupine in sestavo njihovega repertoarja pesmi. Faroski kantaduri imajo pomembno vlogo v ohranjanju izvirne klapske pesmi, zaradi česar je opisana njihova pomembna vloga med trenutno še delujočimi klapami. Za svoje delovanje so prejeli številne nagrade, najpomembnejše so tudi izpostavljene v nalogi. Pri izdelavi naloge smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo raziskovanja. V delu navajamo več ugotovitev, do katerih smo prišli z raziskovanjem in analizo virov. Med drugim izpostavljamo, da skupina skozi leta ohranja uravnovešeno barvo zvoka z nenehnim pomlajevanjem zasedbe. V vokalni skupini je zastopanih več generacij, zaradi česar je ustniprenos repertoarja na mlade pevce intenziven. Obenem se prenaša tudi svojevrsten način petja, znan kot grleno petje. Pri raziskovanju smo ugotovili velik vpliv cerkvenega petja na klapsko petje in obratno. Pomembna je tudi razlika med cerkvenim in posvetnim repertoarjem, katera sta se ohranila v obliki ustnega izročila. Ugotovili smo, da je cerkveni repertoar zaradi nenehnega, vsakoletnega ponavljanja bolje ohranjen. Zapisani so primeri, po katerih lahko trdimo, da so Faroski kantaduri resnično varuhi glasbene dediščine.
Ključne besede: Faroski kantaduri, klapsko petje, kolednice, postne pesmi, ustno izročilo, vokalna glasba
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 554; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

3.
Pomen glasbeno didaktičnih iger pri razvoju vokalne tehnike pri delu s pevskim zborom v vrtcu
Ana Lapornik, 2019, diplomsko delo

Opis: Glasba je v otrokovem otroštvu izjemno pomembna. Temeljna glasbena aktivnost otrok je petje. Pri zborovskem petju otrok spozna svoj glas in odkrije, kaj lahko stori z njim. Ker je ena izmed potreb otroka tudi igra, je dobro, da pri vodenju pevskega zbora uporabljamo metodo igre. Z glasbeno-didaktično igro otroku omogočimo, da si z njo razvija neko določeno glasbeno zmožnost. V diplomskem delu smo se osredotočili na vključevanje glasbeno-didaktičnih iger v vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu. Z različnimi glasbeno-didaktičnimi igrami smo želeli vplivati na razvoj vokalne tehnike otrok. Eden izmed ciljev je bil tudi vzbujanje interesa za sodelovanje pri glasbeno-didaktičnih igrah. V teoretičnem delu so orisane sestavine zborovskega petja v vrtcu in vokalne tehnike. Beseda teče tudi o glasbi in glasbenih dejavnostih v vrtcu, glasbeno-didaktičnih igrah in razvoju glasbenih sposobnosti. Praktični del vsebuje deset vzročnih priprav za delo z otroškim pevskim zborom. Ugotovili smo, da je igra za otroka izjemno pomembna dejavnost, saj z njo otroke na neprisiljen način spodbudimo k opravljanju določenih nalog, ki so v našem primeru nujne za kakovostno petje in delovanje pevskega zbora. Otrokom omogočimo, da se ob glasbeno-didaktičnih igrah zabavajo, ob tem pa razvijajo pravilno vokalno tehniko.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbeno-didaktične igre, glasba v vrtcu, pevski zbor, vokalna tehnika
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 106; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (810,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici