Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Stres je vsakdanji spremljevalec vsakega posameznika, gre namreč za telesni odziv na dražljaje, ki nas obdajajo v okolju. Določena stopnja stresa je za naše telo koristna in nas lahko motivira, a če je stopnja stresa previsoka, lahko odzivi našega telesa odpovejo in se posledično spravimo v še večjo nevarnost. Ker dolgotrajna izpostavljenost stresu na našem telesu lahko pusti hude posledice in vodi v različna psihosomatska obolenja, je bistvenega pomena, da znamo stres omejevati. Diplomsko delo se posveča doživljanju stresa na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski. Na omenjenem delovnem mestu so namreč osebe, že zaradi narave poklica, vsakodnevno izpostavljene določeni stopnji stresa, a vsekakor se stopnja stresa samo še poviša v primeru izrednih razmer, kot so recimo v zadnjih letih pandemija koronavirusne bolezni covid-19, vojne situacije, požari, žledolomi in druge naravne katastrofe. Zato je še toliko pomembnejše, da zaposleni na tem delovnem mestu vedo, kaj lahko storijo sami, da stopnjo stresa zmanjšajo, kaj lahko stori njihov delodajalec in tudi kako zvišati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Na osnovi izvedene raziskave, v kateri je v ospredju stopnja stresa in zadovoljstva na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski, so tako podane ključne ugotovitve ter tudi možni predlogi in nasveti, tako za vojake kot za delodajalca, kako poskrbeti za primerno uravnavanje stresa na delovnem mestu in uspešno višanje zadovoljstva.
Ključne besede: stres, zadovoljstvo, delovno mesto, poklicni vojaki, Slovenska vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 75; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Slovenska vojska opravlja klasične vojaške naloge, kot sta vojaška obramba in sodelovanje v mednarodnih operacijah kriznega odzivanja, hkrati pa pomaga pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter pomaga policiji pri širšem varovanju državne meje. Kljub temu je v zadnjih letih prejela nekaj slabih ocen za svojo pripravljenost. Slabe ocene so tudi posledica pomanjkanja finančnih in kadrovskih virov. Slovenska vojska se že nekaj časa bori s problemom kadrovske podhranjenosti. Zadnja leta ji težav ne povzroča le zaposlovanje novih kadrov, temveč tudi zadrževanje obstoječega. Iz tega razloga se je že večkrat pojavila ideja o ponovni uvedbi vojaškega roka, katerega je Republika Slovenija zamrznila leta 2003. Z uvedbo naborništva bi Slovenski vojski priskrbeli potreben kader za njeno delovanje, obenem pa bi mladim omogočili večjo socializacijo in še kako potrebne življenjske izkušnje. Čeprav večina evropskih držav nima več obveznega služenja vojaškega roka, je v Evropi in po svetu še vedno nekaj držav, ki močno zagovarjajo naborništvo. Med njimi so tudi Avstrija, Švica, Švedska, Litva in Danska. Če bi v Sloveniji ponovno uvedli naborništvo, bi se ga udeležili polnoletni državljani, najverjetneje bi bili vpoklicani med prehodom iz srednje šole na fakulteto. Zato smo naredili anketo med dijaki zaključnih letnikov srednjih šol in jih povprašali po njihovem mnenju. Anketirani srednješolci povečini podpirajo ponovno uvedbo vojaškega roka in menijo, da bi se ga morale udeležiti tudi ženske. Glede na to, da srednješolce ponovna uvedba obveznega služenja vojaškega roka očitno ne moti, bi veljalo ponovno razmisliti tudi o tej možnosti zagotavljanja kadra Slovenski vojski.
Ključne besede: Slovenska vojska, služenje vojaškega roka, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 256; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Slovenska vojska se že nekaj let sooča s težavami pri popolnjevanju svojih vrst. Hkrati se je Republika Slovenija znašla v spremenjenem varnostnem okolju. Ob slabi oceni njene zmogljivosti se v javnosti vedno znova pojavlja ideja o ponovni obuditvi obveznega služenja vojaškega roka. Velika večina držav članic EU (Forsvaret, 2017) nima splošne vojaške obveznosti. Med predstavljenimi državami pa je služenje vojaškega roka obvezno za moške v Avstriji, na Danskem in v Švici. Norveška pa je od leta 2015 uvedla splošno vojaško obveznost za moške in ženske. V diplomskem delu smo izpostavili prednosti in slabosti obveznega služenja vojaškega roka in opredelili, če je obvezno služenje vojaškega roka smiselno ponovno uvesti. Uporabili smo deskriptivno metodo dela na podlagi literature različnih avtorjev. Empirični del temelji na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Pregled literature v slovenskem in angleškem jeziku je potekal v novembru 2021. Za namen izvedbe raziskave smo oblikovali vprašalnik, ki smo ga razdelili med zaposlene v slovenski vojski. Vprašalnik smo oblikovali izključno za namen in cilje diplomskega dela. Vprašalnik je sestavljen po zgledu različnih avtorjev in na podlagi pregledane literature. V povprečju so anketirani izrazili najvišji nivo strinjanja pri trditvah: »Pomanjkanje družbene podpore ob ponovni uvedbi lahko privede do izogibanja služenju in negacije potencialnih prednostih le tega.« (PV = 4,3, SO = 0,88), »Sodelovanje v multinacionalnih operacijah zahteva visoko usposobljenost in pripravljenost za hitro odzivanje.« (PV = 4,2, SO = 0,81) in »Z aktiviranjem naborniškega sistema bi se izboljšala varnostna kultura in znanje prebivalstva ravnati samozaščitniško.« (PV = 4,2, SO = 0,73). S Spearmanovim korelacijskim koeficientom smo preverjali povezanost med strinjanjem z obveznim služenjem vojaškega roka ter starostjo in delovno dobo anketiranih. Do statistično pomembne, negativne in šibke povezanosti prihaja med starostjo ter trditvijo: »Z uvedbo splošnega naborništva se bi okrepil nacionalno varnostni sistem.« (r = -0,229, p = 0,012), na podlagi česar lahko sklepamo, da se z navedeno trditvijo izraziteje strinjajo starejši anketirani. Največ anketiranih meni (n = 55, 85,3 %), da se je naborništvo v vojaški zgodovini izkazalo kot način popolnjevanja v kriznih razmerah in da bi bilo objektivno potrebno pojasniti prednosti ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Ronge in Abarate (2020) sta predlagala razvoj skupnega evropskega naborniškega programa, imenovanega EU Service. Vojaška služba EU bi temeljila na izmenjavi prostovoljne vojaške sile med državami članicami Evropske unije, ki bi sodelovale v programu obveznega služenja vojaškega roka.
Ključne besede: diplomske naloge, obvezno služenje vojaškega roka, naborništvo, evropske države, Slovenska vojska
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 309; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,13 MB)

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali premik kontingenta Slovenske vojske na mednarodno operacijo in misijo eFP – enhanced Forward Presence v Latvijo. V prvem delu diplomskega dela, teoretičnih osnovah, smo opredelili vojaško logistiko, razpoložljive transportne modalitete, premik, koncept načrtovanja, organiziranja in izdelave variant premika ter tudi zagotavljanje potrebnih transportnih zmogljivosti in predstavili vlogo podpore države gostiteljice (PDG). V drugem sklopu diplomskega dela, in sicer predstavitvi obstoječega stanja, smo razmejili odgovornosti načrtovanja in izvedbe strateškega premika v Slovenski vojski, predstavili smo, kako poteka premik na mednarodno operacijo in misijo eFP v Latvijo ter s kakšnimi transportnimi letalskimi zmogljivostmi razpolaga Slovenska vojska. Predstavili smo tudi dokumentacijo, ki je potrebna pri izvedbi premika in opravili intervju s pripadnikom operativne načrtovalne ravni. Na podlagi predstavljenega stanja smo opravili kritično analizo, v kateri smo podali izzive in problematike, s katerimi se Slovenska vojska sooča v času premika. V tretjem poglavju smo predstavili rešitve za prepoznane izzive in problematike ter okvirno tudi pregledali, kako bi potekal premik, če bi ga načrtovali z železniškim transportom. V zaključku pa smo pregledali pogoje za uvedbo predlaganih rešitev in možnosti za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: eFP Latvija, premik, slovenski kontingent, Slovenska vojska, zmogljivosti
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 450; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,97 MB)

Opis: Mednarodne operacije in misije (MOM) predstavljajo čedalje pogostejše aktivnosti v katere se vključujejo mednarodne organizacije, ki želijo skrbeti za red in mir na mednarodnih kriznih žariščih in posledično uresničiti svoje strateške cilje in zagotoviti varnost svojih članic. To pa pomeni tudi, da morajo članice pri tem prispevati pripadnike svojih oboroženih sil, s tem pa so posredno povezane tudi njihove družine. Slovenska vojska na mednarodnih operacijah in misijah deluje že od leta 1997, pozneje, ko je postala članica več mednarodnih organizacij, pa so se njene obveznosti in prispevki k mednarodni varnosti in miru še povečali. Sodelovanje vojakov na MOM pa predstavlja tako za pripadnike, kot tudi za njihove družine, svojevrstne izzive in stres. Pripadniki morajo z novimi oblikami delovanja vojske obvladati in se usposabljati v veliko veščinah, poleg tega pa s kompleksnostjo sodelovanja vojaka na MOM to predstavlja še dodatne psihološke in ne le vojaške izzive; če želi vojak dobro opravljati svoje naloge mora biti pripravljen tako fizično, vojaško, kot tudi psihično. Ker so tako pripadniki SV, kot tudi njihove družine človeška bitja v katerih potekajo psihični procesi, je pomembno, da se pozornost posveča tudi psihološkim vidikom in pripravam in oskrbi v povezavi z MOM. Za optimalno delovanje pripadnikov na MOM je ključna njihova psihična pripravljenost, ter tudi psihična pripravljenost in oskrba njihovih družin, saj tudi skrb za njihovo dobrobit vpliva na življenje in delo pripadnika. V diplomskem delu je predstavljen širši vidik MOM, vojaška psihologija in njena zgodovina ter ureditev psihološke dejavnosti v SV. Podrobneje so predstavljeni tudi stres in čustveni procesi, ki se dogajajo v pripadniku v povezavi z MOM in z njegovimi bližnjimi in potek psihološke priprave in oskrbe pripadnikov Slovenske vojske pred, med in po prihodu z MOM, ter njihovih družin v teh fazah MOM. Ugotovljeno je, da so osnovne psihološke priprave poveljujočih in vojakov enake, a je poveljujočim na njihovo željo zagotovljeno svetovanje psihologa SV, za boljše vodenje, klimo v enoti in psihološko pripravljenost enote za odhod na MOM. Ugotovljeno je tudi, da se v SV namenjajo dovolj intenzivne in poglobljene psihološke priprave tudi članom družine v zvezi z napotitvijo njihovega člana na MOM, in da je vojakom na MOM zagotovljena zadostna psihološka podpora v obliki svetovanja. Smiselna bi bila uporaba sredstev za avdio in video komunikacije za vzpostavitev podpornih skupin za družine vojakov, ki so na MOM in psihološko svetovanje vojakom, ki so na MOM.
Ključne besede: diplomske naloge, psihološke priprave, mednarodne operacije in misije, vojaška psihologija, Slovenska vojska
Objavljeno v DKUM: 06.07.2021; Ogledov: 624; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,24 MB)