1. Stres in zadovoljstvo na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSaša Marković, 2023, diplomsko delo Opis: Stres je vsakdanji spremljevalec vsakega posameznika, gre namreč za telesni odziv na dražljaje, ki nas obdajajo v okolju. Določena stopnja stresa je za naše telo koristna in nas lahko motivira, a če je stopnja stresa previsoka, lahko odzivi našega telesa odpovejo in se posledično spravimo v še večjo nevarnost. Ker dolgotrajna izpostavljenost stresu na našem telesu lahko pusti hude posledice in vodi v različna psihosomatska obolenja, je bistvenega pomena, da znamo stres omejevati. Diplomsko delo se posveča doživljanju stresa na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski. Na omenjenem delovnem mestu so namreč osebe, že zaradi narave poklica, vsakodnevno izpostavljene določeni stopnji stresa, a vsekakor se stopnja stresa samo še poviša v primeru izrednih razmer, kot so recimo v zadnjih letih pandemija koronavirusne bolezni covid-19, vojne situacije, požari, žledolomi in druge naravne katastrofe. Zato je še toliko pomembnejše, da zaposleni na tem delovnem mestu vedo, kaj lahko storijo sami, da stopnjo stresa zmanjšajo, kaj lahko stori njihov delodajalec in tudi kako zvišati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Na osnovi izvedene raziskave, v kateri je v ospredju stopnja stresa in zadovoljstva na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski, so tako podane ključne ugotovitve ter tudi možni predlogi in nasveti, tako za vojake kot za delodajalca, kako poskrbeti za primerno uravnavanje stresa na delovnem mestu in uspešno višanje zadovoljstva. Ključne besede: stres, zadovoljstvo, delovno mesto, poklicni vojaki, Slovenska vojska, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 75; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,52 MB) |
2. Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizacijiSilvo Grčar, Katja Eman, 2022, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske. Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 105; Prenosov: 14
Povezava na datoteko Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Stališča dijakov zaključnih letnikov srednjih šol do ponovne uvedbe naborništva : magistrsko deloKatja Pleško, 2022, magistrsko delo Opis: Slovenska vojska opravlja klasične vojaške naloge, kot sta vojaška obramba in sodelovanje v mednarodnih operacijah kriznega odzivanja, hkrati pa pomaga pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter pomaga policiji pri širšem varovanju državne meje. Kljub temu je v zadnjih letih prejela nekaj slabih ocen za svojo pripravljenost. Slabe ocene so tudi posledica pomanjkanja finančnih in kadrovskih virov. Slovenska vojska se že nekaj časa bori s problemom kadrovske podhranjenosti. Zadnja leta ji težav ne povzroča le zaposlovanje novih kadrov, temveč tudi zadrževanje obstoječega. Iz tega razloga se je že večkrat pojavila ideja o ponovni uvedbi vojaškega roka, katerega je Republika Slovenija zamrznila leta 2003. Z uvedbo naborništva bi Slovenski vojski priskrbeli potreben kader za njeno delovanje, obenem pa bi mladim omogočili večjo socializacijo in še kako potrebne življenjske izkušnje. Čeprav večina evropskih držav nima več obveznega služenja vojaškega roka, je v Evropi in po svetu še vedno nekaj držav, ki močno zagovarjajo naborništvo. Med njimi so tudi Avstrija, Švica, Švedska, Litva in Danska. Če bi v Sloveniji ponovno uvedli naborništvo, bi se ga udeležili polnoletni državljani, najverjetneje bi bili vpoklicani med prehodom iz srednje šole na fakulteto. Zato smo naredili anketo med dijaki zaključnih letnikov srednjih šol in jih povprašali po njihovem mnenju. Anketirani srednješolci povečini podpirajo ponovno uvedbo vojaškega roka in menijo, da bi se ga morale udeležiti tudi ženske. Glede na to, da srednješolce ponovna uvedba obveznega služenja vojaškega roka očitno ne moti, bi veljalo ponovno razmisliti tudi o tej možnosti zagotavljanja kadra Slovenski vojski. Ključne besede: Slovenska vojska, služenje vojaškega roka, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 256; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. Organizacija prehrane na delu v slovenski vojski in slovenski policiji pri varovanju državne meje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaDejan Žgajner, 2022, diplomsko delo Opis: Onesnaževanje, imenovano tudi onesnaževanje okolja, je sinonim za dodajanje katere koli snovi (v trdnem, tekočem ali plinastem stanju) ali katere koli oblike energije (na primer toplote, zvoka ali radioaktivnosti) v okolje s hitrostjo, ki je ni mogoče razpršiti, razredčiti, razkrojiti, reciklirati ali shraniti v neškodljivi obliki. Glavne vrste onesnaževanja so običajno razvrščene glede na okolje, in sicer na onesnaževanje zraka, onesnaževanje vode in onesnaževanje tal. Sodobno družbo skrbijo tudi posebne vrste onesnaževanj, kot je onesnaževanje s hrupom, svetlobno onesnaževanje in onesnaževanje s plastiko. Onesnaževanje vseh vrst lahko negativno vpliva na okolje in prostoživeče živali ter pogosto vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi. Namen diplomskega dela je bil predstaviti problem logistike prehrane na delovnem mestu pripadnikov Slovenske vojske na varovanju državne meje in s tem povezane velike količine izpušnih plinov in CO2 v okolje. V ta namen je bila izvedena raziskava o zadovoljstvu s prehrano in organizacijo logistike prehrane na delovnem mestu. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili tudi odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Uporabili smo deskriptivno metodo za opis podatkov ter komparativno metodo za primerjavo naših rezultatov z izsledki iz drugih raziskav. Ugotovili smo, da vojaki niso zadovoljni z organizacijo prehrane. Menijo, da je logistika prehrane neustrezna. Policisti so po drugi strani z organizacijo in logistiko prehrane bolj zadovoljni. Zato predlagamo, da se organizacija prehrane vojakov pri varovanju državne meje uredi podobno, kot imajo to že zdaj urejeno policisti. Ključne besede: prehrana, policija, vojska, onesnaževanje, organizacija Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 147; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,49 MB) |
5. Primerjava organizacijskih modelov služenja vojaškega roka v državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGreta Tomšič, 2022, diplomsko delo Opis: Slovenska vojska se že nekaj let sooča s težavami pri popolnjevanju svojih vrst. Hkrati se je Republika Slovenija znašla v spremenjenem varnostnem okolju. Ob slabi oceni njene zmogljivosti se v javnosti vedno znova pojavlja ideja o ponovni obuditvi obveznega služenja vojaškega roka. Velika večina držav članic EU (Forsvaret, 2017) nima splošne vojaške obveznosti. Med predstavljenimi državami pa je služenje vojaškega roka obvezno za moške v Avstriji, na Danskem in v Švici. Norveška pa je od leta 2015 uvedla splošno vojaško obveznost za moške in ženske. V diplomskem delu smo izpostavili prednosti in slabosti obveznega služenja vojaškega roka in opredelili, če je obvezno služenje vojaškega roka smiselno ponovno uvesti. Uporabili smo deskriptivno metodo dela na podlagi literature različnih avtorjev. Empirični del temelji na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Pregled literature v slovenskem in angleškem jeziku je potekal v novembru 2021. Za namen izvedbe raziskave smo oblikovali vprašalnik, ki smo ga razdelili med zaposlene v slovenski vojski. Vprašalnik smo oblikovali izključno za namen in cilje diplomskega dela. Vprašalnik je sestavljen po zgledu različnih avtorjev in na podlagi pregledane literature. V povprečju so anketirani izrazili najvišji nivo strinjanja pri trditvah: »Pomanjkanje družbene podpore ob ponovni uvedbi lahko privede do izogibanja služenju in negacije potencialnih prednostih le tega.« (PV = 4,3, SO = 0,88), »Sodelovanje v multinacionalnih operacijah zahteva visoko usposobljenost in pripravljenost za hitro odzivanje.« (PV = 4,2, SO = 0,81) in »Z aktiviranjem naborniškega sistema bi se izboljšala varnostna kultura in znanje prebivalstva ravnati samozaščitniško.« (PV = 4,2, SO = 0,73). S Spearmanovim korelacijskim koeficientom smo preverjali povezanost med strinjanjem z obveznim služenjem vojaškega roka ter starostjo in delovno dobo anketiranih. Do statistično pomembne, negativne in šibke povezanosti prihaja med starostjo ter trditvijo: »Z uvedbo splošnega naborništva se bi okrepil nacionalno varnostni sistem.« (r = -0,229, p = 0,012), na podlagi česar lahko sklepamo, da se z navedeno trditvijo izraziteje strinjajo starejši anketirani. Največ anketiranih meni (n = 55, 85,3 %), da se je naborništvo v vojaški zgodovini izkazalo kot način popolnjevanja v kriznih razmerah in da bi bilo objektivno potrebno pojasniti prednosti ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Ronge in Abarate (2020) sta predlagala razvoj skupnega evropskega naborniškega programa, imenovanega EU Service. Vojaška služba EU bi temeljila na izmenjavi prostovoljne vojaške sile med državami članicami Evropske unije, ki bi sodelovale v programu obveznega služenja vojaškega roka. Ključne besede: diplomske naloge, obvezno služenje vojaškega roka, naborništvo, evropske države, Slovenska vojska Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 309; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,13 MB) |
6. Obrambni štab kot možnost integracije obveščevalnih procesov na obrambnem področju Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽiga Sušnik, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo obveščevalnih procesov na področju obrambe v
Republiki Sloveniji in v nekaterih drugih državah ter nudi pogled v prihodnost z uvedbo obrambnega štaba. Zaradi vse večjega pojava neklasičnih in prepletajočih se groženj se države odločajo tudi za združevanje procesov na najvišji obrambno strateški ravni z namenom boljše pripravljenosti na grožnje. Ena od teh rešitev so obrambni štabi, ki pomenijo združevanje vojaških in civilnih procesov za hitrejše, učinkovitejše in natančnejše doseganje zastavljenih nacionalnih ciljev. Predvsem se združevanje pozna pri obveščevalni dejavnosti, ki je ključnega pomena za prepoznavanje novodobnih groženj in hitrega obveščanja odločevalcev.
Tako bi bilo dobro tudi v Republiki Sloveniji stremeti k temu, da se začnejo obveščevalni in drugi procesi iz civilnega in vojaškega spektra združevati in tako poskrbeti, da se odpravi nepotrebno podvajanje in da se združi najkakovostnejši kader iz civilne in vojaške sfere. Tako bi se ustvaril trden, profesionalen in zanesljiv kolektiv. S tem bi bila tudi podpora odločanju na obrambnem področju celovitejša. V Republiki Sloveniji lahko prepoznamo rešitev v spremembi Zakona o obrambi in v reorganizaciji obrambnih sil z možnostjo vzpostavitve obrambnega štaba. V vsakem primeru so spremembe nujne, saj se države vsakodnevno srečujejo z novimi grožnjami, pri katerih se nikoli ne ve, kaj pričakovati, zato morajo biti države pripravljene na vse. Ključne besede: diplomske naloge, obramba, obveščevalna dejavnost, obrambni štab, integracija, Slovenska vojska Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 556; Prenosov: 147
Celotno besedilo (815,21 KB) |
7. Premik slovenskih kontingentov na mednarodno operacijo in misijo eFP LatvijaAndrej Strehar, 2021, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo obravnavali premik kontingenta Slovenske vojske na mednarodno operacijo in misijo eFP – enhanced Forward Presence v Latvijo. V prvem delu diplomskega dela, teoretičnih osnovah, smo opredelili vojaško logistiko, razpoložljive transportne modalitete, premik, koncept načrtovanja, organiziranja in izdelave variant premika ter tudi zagotavljanje potrebnih transportnih zmogljivosti in predstavili vlogo podpore države gostiteljice (PDG). V drugem sklopu diplomskega dela, in sicer predstavitvi obstoječega stanja, smo razmejili odgovornosti načrtovanja in izvedbe strateškega premika v Slovenski vojski, predstavili smo, kako poteka premik na mednarodno operacijo in misijo eFP v Latvijo ter s kakšnimi transportnimi letalskimi zmogljivostmi razpolaga Slovenska vojska. Predstavili smo tudi dokumentacijo, ki je potrebna pri izvedbi premika in opravili intervju s pripadnikom operativne načrtovalne ravni. Na podlagi predstavljenega stanja smo opravili kritično analizo, v kateri smo podali izzive in problematike, s katerimi se Slovenska vojska sooča v času premika. V tretjem poglavju smo predstavili rešitve za prepoznane izzive in problematike ter okvirno tudi pregledali, kako bi potekal premik, če bi ga načrtovali z železniškim transportom. V zaključku pa smo pregledali pogoje za uvedbo predlaganih rešitev in možnosti za nadaljnji razvoj. Ključne besede: eFP Latvija, premik, slovenski kontingent, Slovenska vojska, zmogljivosti Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 450; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,97 MB) |
8. Primerjava pogojev za uporabo prisilnih sredstev med policijo, vojsko, varnostniki, carinskimi uslužbenci in občinskimi redarji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMarko Ravbar, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko prisilnih sredstev različnih represivnih organov, opisuje njihovo delo ter opredeljuje uporabo prisilnih sredstev med njihovim delom. Podrobneje smo opisali delo policije, vojske, varnostne službe, carinskih uslužbencev in občinskih redarjev ter primerjali uporabo prisilnih sredstev pri opravljanju njihovega dela.
Represivni organi imajo pri opravljanju svojih delovnih nalog različna pooblastila, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Prisilna sredstva določa zakon in med ta sodijo sredstva za vezanje in vklepanje, telesna sila, plinski razpršilec in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo, palica, službeni pes, električni paralizator, sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, konjenica, vodni curek in strelno orožje. Prisilna sredstva se vrstijo po vrsti od najmilejšega do najhujšega, saj z njimi lahko povzročimo hujše posledice, lahko tudi smrt. Pooblaščena oseba lahko prisilna sredstva uporabi, da zaščiti svoje življenje, življenje varovane osebe oziroma življenje drugih oseb ter za preprečitev hujših kaznivih dejanj.
V diplomskem delu smo proučili zakonodajo in ugotovili, da imajo različni represivni organi načeloma enaka prisilna sredstva, vendar se razlikujejo po pogojih za njihovo uporabo. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo upoštevati osnovna načela za uporabo prisilnih sredstev, kot so načela sorazmernosti, zakonitosti, strokovnosti in integritete ter enake obravnave. Če se načela ne upoštevajo, lahko hitro pride do nezakonite uporabe prisilnih sredstev ali celo do njihove zlorabe. Ključne besede: diplomske naloge, prisilna sredstva, represivni organi, policija, varnostniki, vojska, carinski uslužbenci, občinski redarji Objavljeno v DKUM: 31.08.2021; Ogledov: 539; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,16 MB) |
9. Psihološka priprava pripadnikov slovenske vojske za udeležbo na mednarodnih operacijah in misijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKlemen Špec, 2021, diplomsko delo Opis: Mednarodne operacije in misije (MOM) predstavljajo čedalje pogostejše aktivnosti v katere se vključujejo mednarodne organizacije, ki želijo skrbeti za red in mir na mednarodnih kriznih žariščih in posledično uresničiti svoje strateške cilje in zagotoviti varnost svojih članic. To pa pomeni tudi, da morajo članice pri tem prispevati pripadnike svojih oboroženih sil, s tem pa so posredno povezane tudi njihove družine. Slovenska vojska na mednarodnih operacijah in misijah deluje že od leta 1997, pozneje, ko je postala članica več mednarodnih organizacij, pa so se njene obveznosti in prispevki k mednarodni varnosti in miru še povečali. Sodelovanje vojakov na MOM pa predstavlja tako za pripadnike, kot tudi za njihove družine, svojevrstne izzive in stres. Pripadniki morajo z novimi oblikami delovanja vojske obvladati in se usposabljati v veliko veščinah, poleg tega pa s kompleksnostjo sodelovanja vojaka na MOM to predstavlja še dodatne psihološke in ne le vojaške izzive; če želi vojak dobro opravljati svoje naloge mora biti pripravljen tako fizično, vojaško, kot tudi psihično. Ker so tako pripadniki SV, kot tudi njihove družine človeška bitja v katerih potekajo psihični procesi, je pomembno, da se pozornost posveča tudi psihološkim vidikom in pripravam in oskrbi v povezavi z MOM. Za optimalno delovanje pripadnikov na MOM je ključna njihova psihična pripravljenost, ter tudi psihična pripravljenost in oskrba njihovih družin, saj tudi skrb za njihovo dobrobit vpliva na življenje in delo pripadnika. V diplomskem delu je predstavljen širši vidik MOM, vojaška psihologija in njena zgodovina ter ureditev psihološke dejavnosti v SV. Podrobneje so predstavljeni tudi stres in čustveni procesi, ki se dogajajo v pripadniku v povezavi z MOM in z njegovimi bližnjimi in potek psihološke priprave in oskrbe pripadnikov Slovenske vojske pred, med in po prihodu z MOM, ter njihovih družin v teh fazah MOM. Ugotovljeno je, da so osnovne psihološke priprave poveljujočih in vojakov enake, a je poveljujočim na njihovo željo zagotovljeno svetovanje psihologa SV, za boljše vodenje, klimo v enoti in psihološko pripravljenost enote za odhod na MOM. Ugotovljeno je tudi, da se v SV namenjajo dovolj intenzivne in poglobljene psihološke priprave tudi članom družine v zvezi z napotitvijo njihovega člana na MOM, in da je vojakom na MOM zagotovljena zadostna psihološka podpora v obliki svetovanja. Smiselna bi bila uporaba sredstev za avdio in video komunikacije za vzpostavitev podpornih skupin za družine vojakov, ki so na MOM in psihološko svetovanje vojakom, ki so na MOM. Ključne besede: diplomske naloge, psihološke priprave, mednarodne operacije in misije, vojaška psihologija, Slovenska vojska Objavljeno v DKUM: 06.07.2021; Ogledov: 624; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,24 MB) |
10. Sodelovanje Policije in Slovenske vojske pri obvladovanju množičnih ilegalnih migracij : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlen Borko, 2021, diplomsko delo Opis: Sodelovanje Policije in Slovenske vojske na področju nadzorovanja ilegalnih migracij in nadzorovanja južne državne meje poteka od leta 2015 naprej. V letu 2015 med begunskim valom je bilo to sodelovanje omejeno predvsem na področja zbirnih centrov, kjer so pripadniki Slovenske vojske s svojo navzočnostjo poskušali vplivati na red in mir v takih centrih. V kasnejših letih pa se je to sodelovanje preselilo na območje južne državne meje, kjer pripadniki Slovenske vojske sodelujejo s Policijo v mešanih patruljah ali na samostojnih opazovalnicah. Skozi leta sodelovanja so se pojavili nekateri izzivi s strani Policije kakor tudi Slovenske vojske. Enega izmed največjih izzivov predstavlja to, da so pripadniki Slovenske vojske v taki obliki sodelovanja zelo zakonsko omejeni in imajo zelo omejena pooblastila oz. jih sploh nimajo. To v praksi velikokrat predstavlja težavo, saj so posledično manj učinkoviti pri svojem delu.
Skozi analizo sodelovanja pri nas in primerjavo sodelovanja vojske in policije v nekaterih drugih državah smo ponudili rešitev, ki bi lahko to težavo odpravila. Predlagali smo, da bi bilo ob ustrezni zakonski ureditvi bolj smiselno in učinkovito za tovrstne načine sodelovanja med Policijo in Slovensko vojsko uporabljati enote vojaške policije. Ključne besede: diplomske naloge, množične ilegalne migracije, Policija, Slovenska vojska, pooblastila, migranti Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 746; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,33 MB) |