1. Oborožene sile v boju zoper terorizem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMiha Cerar, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v boju proti terorizmu. Pomembno izhodišče preprečevanje in zatiranja terorizma je uskladitev glede njegove opredelitve, ki v svetu še ni dovolj poenotena. Seveda pa je že načelno boj proti terorizmu visoko legitimen, saj terorizem ogroža demokratične vrednote, pravno državo in človekove pravice, kot so pravica do življenja, varnosti in svobode. Prav tako je boj proti terorizmu upravičen na temelju mednarodnega prava ter na temelju nacionalnih pravnih ureditev, ki so zavezane zaščiti svojih državljanov pred terorizmom kot hudim kaznivim dejanjem in k ohranjanju javnega reda. Protiteroristična vloga oboroženih sil vključuje predvsem zaščito infrastrukture, krizno odzivanje, preprečevanje groženj, mednarodno delovanje ter sodelovanje z drugimi akterji (policija, obveščevalne službe itd.). Analizirane države se pri tem poslužujejo različnih strategij. Tako se Združene države Amerike osredotočajo na globalne operacije, Francija poudarja domačo vojaško prisotnost, Združeno kraljestvo pa ima bolj uravnotežen pristop. Skupne značilnosti teh držav vključujejo sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in demokratične pravne okvire, razlike pa so v stopnji militarizacije in uporabi vojske za zagotavljanje notranje varnosti. Ključne možne izboljšave na področju protiterorističnega delovanja vključujejo skupne imenovalce pri definiranju terorizma, krepitev sodelovanja med različnimi akterji, vlaganje v napredno tehnologijo, prilagojeno usposabljanje vojaškega osebja, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in redno posodabljanje protiterorističnih strategij.
Ključne besede: oborožene sile, terorizem, varnost, vojska, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
2. Vojska in ogrožanje okolja : magistrsko deloLovro Ponikvar, 2024, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo predstavili ekološko kriminologijo, ekološko kriminaliteto, vojsko, okolje in vojaško kontaminacijo. Gre za multidisciplinarno področje, ki združuje spoznanja različnih družboslovnih ved, zlasti kriminologije, ekologije in prava. Ekološka kriminologija poudarja, da so vojaški posegi v okolje specifični in obsežni, ker gre za posebno obliko onesnaževanja. Na podlagi literature smo predstavili problem okoljske škode ne le v vojnih, temveč tudi v mirnodobnih obdobjih, in sicer skozi različne dejavnosti vojske, ki povzročajo onesnaževanje vseh komponent okolja. Ugotovili smo, da je vojska povzročitelj petih oblik ekološke kriminalitete, da nekatere vojske uvajajo trajnostne prakse na način, ki ne vpliva na vojaško usposabljanje, da je za sanacijo možno uporabiti biološke metode (bioremediacija in fitoremediacija) in da obstajajo načini za trajnostjo upravljanje vojaške kontaminacije, kar je ključnega pomena za zaščito okolja.
Raziskovali smo ali omejevanje onesnaževanja v vojski zmanjšuje usposobljenost vojakov, ali je vojska eden največjih onesnaževalcev okolja in ali so vadišča Slovenske vojske ustrezno locirana glede na okoljske standarde. Na podlagi ugotovitev smo predlagali vključevanje ekoloških kriminologov v prihajajoči izobraževalni sistem Slovenske vojske, ustvarjanje modelov in strategij za upravljanje in monitoring vojaške kontaminacije na podlagi dobrih praks iz tujine ter premestitev določenih vadišč na lokacije, kjer bo vpliv vojaške kontaminacije na okolje manjši.
Ključne besede: vojska, okolje, onesnaževanje, ekološka kriminologija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,17 MB) |
3. Mirnodobne dejavnosti oboroženih sil kot vir ogrožanja okolja : ekološkokriminološki pristopSilvo Grčar, Katja Eman, Andrej Sotlar, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: Okolje je prvina, ki je pogoj za človekov obstoj in razvoj. Oborožene sile so organizacija, ki lahko tudi v mirnodobnem času povzroča okoljsko škodo. Fenomenologija in etiologija ekološke kriminalitete oboroženih sil v ekološki kriminologiji še nista povsem raziskani. Oborožene sile so strukturni del ekonomsko- politične organiziranosti države, ki pogojuje delovanje oboroženih sil. Mirnodobne dejavnosti oboroženih sil so običajno sistemske in zakonite, čeprav ogrožajo okolje. Na globalni ravni oborožene sile na bolj ali manj odkrit način izvajajo različne oblike ekološke kriminalitete. Družba se podobno odziva na mirnodobne dejavnosti oboroženih sil, ki ogrožajo okolje, in je najmočnejši dejavnik v družbeni konstrukciji ekološke kriminalitete.
Ključne besede: vojska, oborožene sile, okoljska škoda, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vloga Slovenske vojske pri obvladovanju poplav avgusta 2023 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNuša Stavanja, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na vlogo Slovenske vojske pri zaščiti, reševanju in nudenju pomoči ob naravnih nesrečah, pri čemer podrobno obravnava primer poplav, ki so Republiko Slovenijo prizadele avgusta leta 2023. S pojavom sodobnih groženj se mora modernizirati tudi odziv nanje. V luči naraščajočih sodobnih groženj, kot so ekstremne vremenske razmere, se je pokazala potreba po prilagajanju in modernizaciji odzivnih mehanizmov, vključno z vlogo oboroženih sil. V Republiki Sloveniji se je vloga Slovenske vojske v zadnjem obdobju občutno spremenila, kar se odraža v njenem vse večjem vključevanju v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zakon o obrambi opredeljuje naloge Slovenske vojske in ena izmed njih je pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Omenjeno pomoč podrobneje ureja Načrt delovanja Slovenske vojske pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Po preteklih primerih vključevanj Slovenske vojske v reševanje ob naravnih nesrečah se opazi, da se Slovenska vojska hitro odziva in vedno pomaga, kadar je treba. Ob poplavah so vedno delovali organizirano in sledili svojim načrtom. Pri avgustovskih poplavah so imeli pripadniki več izzivov. Ti so segali od neprevoznosti cestišč zaradi plazov in podrtih mostov, pa do težav pri nadzoru nad tujimi obrambnimi silami, ki so pomagale v sklopu mednarodne pomoči. Rezultati anketnega vprašalnika razkrivajo, da prebivalci Slovenije na splošno zaupajo Slovenski vojski in od nje ne pričakujejo bistveno večjih prispevkov, kot jih lahko nudi. Menijo, da bi vojska morala imeti pomembno podporno vlogo pri reševanju naravnih in drugih nesreč ter da je njena glavna prioriteta obramba države pred zunanjimi grožnjami.
Ključne besede: Slovenska vojska, naravne in druge nesreče, poplave, zaščita, reševanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,95 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
