Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava zasebna vojaška podjetja kot pravne entitete na trgu, njihov razvoj, pomen in vlogo v sodobnih konfliktih ter njihov nadaljnji razvoj, kakor tudi medsebojne razlike in enakosti med podjetji. Uvodno so raziskane pravna ureditev zasebnih vojaških podjetij na mednarodni ravni in razlike med zasebnimi vojaškimi podjetji in plačanci. Podjetja so v diplomskem delu ločena glede na državo, kjer imajo sedež. V delu sta opisana razvoj zasebnih vojaških podjetij in nacionalna pravna podlaga za njihovo delovanje izbranih državah. Za vsako podjetje sta prikazana razvoj in njihovo delovanje ter opisana glede na storitve, ki jih oziroma so jih opravljala po kategorizaciji Petersohna (2015). V delu so prikazani izbrani primeri držav, kjer so se v konfliktih uporabljala zasebna vojaška podjetja. Opisana sta njihov pomen in vpliv, tako pozitiven kot negativen. Na koncu so raziskani možni načini nadaljnjega razvoja zasebnih vojaških podjetij oziroma prihodnost vsake od treh storitev, ki jih navede Petersohn (2015). Ugotovitve so pokazale, da podjetja izvršujejo svoje storitve na različne načine in da so interesna področja zasebnih vojaških podjetij različna, saj prevladuje storitev bojevanja in varovanja. Interesi so različni tudi v lokaciji, ravno tako pa tudi namen izvajanja storitev. Zasebna vojaška podjetja ne bodo prevzela glavne vloge pri bojevanju in varovanju v konfliktnih območjih, saj so podjetja relativno omejena z opremo, infrastrukturo in vplivom, da bi lahko samostojno izvajala vojaške operacije in zaključevala sodobne konflikte, poleg tega bi taka podjetja dvignila veliko prahu v mednarodnem prostoru. Diplomsko delo odpre vrata v tematiko zasebnih vojaških podjetij in o njihovem vplivu ter omogoča nadaljnje študije na istem področju.
Ključne besede: vojne, zasebna vojaška podjetja, konflikti, pravo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.01.2024; Ogledov: 445; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Rusija je 24. februarja 2022 izvedla napad na Ukrajino, vendar se je vojna v določenem obsegu začela že veliko pred invazijo. Odnosi so se začeli zaostrovati leta 2014, vzroki za konflikt, pa zaradi skupne zgodovine obeh držav v Sovjetski zvezi segajo daleč v preteklost. Marca 2021 je tako Rusija začela obsežno vojaško kopičenje vojakov in vojaške opreme ob meji z Ukrajino. Kljub tem dogajanjem so različni ruski vladni uradniki vse do dneva pred invazijo zanikali načrte za napad na Ukrajino. 21. februarja 2022 je Rusija priznala Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk, dve samooklicani odcepljeni državi v Donbasu, naslednji dan pa je Svet federacije Rusije odobril uporabo vojaške sile in ruske enote so vstopile na obe ozemlji. Invazija se je začela 24. februarja zjutraj, ko je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal posebno vojaško operacijo za demilitarizacijo in denacifikacijo Ukrajine. V diplomskem delu tako povzemamo dogodke, ki so privedli do samega napada Rusije na Ukrajino leta 2022, hkrati pa prikažemo potencialne vzroke, ki so do invazije privedli in posledice, ki jih je vojna prinesla na različnih področjih. Vojna v Ukrajini je med drugim povzročila na desettisoče mrtvihi na obeh straneh in največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni v Evropi. Prav tako je povzročila tudi svetovno pomanjkanje hrane in nemalo drugih posledic, ki jih podrobno opišemo v diplomski nalogi.
Ključne besede: konflikti, vojne, vzroki, posledice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 1152; Prenosov: 268
Celotno besedilo (603,48 KB)

Opis: Svetovni vojni prve polovice 20. stoletja sta imeli močne vplive na različne segmente življenja, katerim se ni mogla izogniti niti glasba. Moč glasbe in pesmi so kaj kmalu spoznali tudi vojaški in politični strategi, ki so jih pričeli uporabljati v vojnih obdobjih v propagandne namene. Glasba je stalna spremljevalka človeka, uporablja se ob trenutkih veselja in ob trenutkih žalosti. Vsekakor je moč glasbe v moralnem smislu zelo velika, kar se je še posebej izkazalo v vojnih časih, ko so si ljudje v težkih trenutkih krepili moralo z zapeto pesmijo. V pesmih iz obdobja prve in druge svetovne vojne, ki so živele med slovenskim narodom pa je moč zaslediti tudi drobce propagande, katere funkcija je širiti informacije in ideje z namenom, da bi se le-te uresničile. Najnežnejši način tega je bilo širjenje preko glasbe. Izražanje besedil z melodijo je efektivnejše kakor zgolj branje besedil. Z melodijo so prikazana čustva, ki so jih želeli izraziti izvajalci ali so jih pri izvajalcih želeli vzbuditi nadrejeni. Obdobji obeh vojn na Slovenskem se razlikujeta, kakor se razlikujejo tudi pesmi, ki so bile izvajane v teh obdobjih. Sledeče delo prikazuje propagando, ki je bila uporabljena in zasledena v pesmih slovenskega naroda in prikazuje razlike, ki so se zgodile med slovenskim narodom v obdobju enaintridesetih let. Na eni strani imamo v obdobju prve svetovne vojne enoten slovenski narod, ki se bori za en cilj – obrambo lastne domovine, na drugi strani pa imamo v obdobju druge svetovne vojne prikazano razklanost slovenskega naroda. Pesmi prikazujejo zgodovino slovenskega naroda prve polovice 20. stoletja na intimnejši ravni, ki pa je velikokrat prezrto.
Ključne besede: glasba kot propaganda, moč pesmi, slovenske pesmi prve svetovne vojne, slovenske partizanske pesmi, domobranske pesmi.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 1605; Prenosov: 237
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: V diplomskem delu so predstavljena dejstva, potek in posledice največjega pomora ljudi v Evropi po 2. svetovni vojni, ki se je zgodil leta 1995 v Srebrenici. Podrobneje sem opisala psihološke posledice, ki so nastale med in po vojni ter s katerimi se preživeli še vedno soočajo. Med opisanimi so stres, tesnoba ali anksioznost, posttravmatska stresna motnja in depresija. Stres je stanje, ki smo mu dnevno izpostavljeni, vendar sem se sama bolj osredotočila na negativni stres, ki ga sprožijo občutki nemoči, žalosti, jeze, strahu, tesnobe. Pri ljudeh, ki so bolj nagnjeni k bolezenski tesnobi, se lahko razvije tudi anksiozna motnja. O njej govorimo, kadar se oseba neprijetnih ali nevarnih dogodkov tako boji, da jo to ovira in kadar stopnjo nevarnosti precenjuje. Med psihološke posledice vojne spada tudi posttravmatska stresna motnja, ki jo avtorji označujejo za hudo in dolgotrajno motnjo, ki nastane kot zakasnel odziv na zelo travmatičen dogodek in ji je lahko izpostavljen vsak, ne glede na spol in starost. Med hujše oblike psiholoških posledic spada depresija, za katero avtorji navajajo, da zbolijo ljudje, ki so živeli v izredno stresnem okolju. Verjetnost, da ljudje trpijo za katero psihološko motnjo, je zelo velika, glede na to, kakšnim grozotam, trpljenju in trpinčenju so jim bili izpostavljeni ljudje. Kljub temu da je pomor trajal le nekaj dni, so posledice doživljenjske.
Ključne besede: vojne travme, genocid, psihološke posledice, posttravmatska stresna motnja, Srebrenica, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1901; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: V magistrski nalogi sem se ukvarjala z družino Hunyadi in z njihovo vlogo pri oblikovanju madžarske in evropske zgodovine. Opisala sem, kako se je v le nekaj desetletjih povečal vpliv te družine, kako je lahko postal član družine, ki ni izvirala iz kraljeve dinastije, kralj Kraljevine Ogrske, kako je le-ta s svojimi odločitvami vplival na oblikovanje zgodovine. Na koncu naloge sem opisala še vsakdanje življenje na Ogrskem v času vladavine Matije Korvina. Vzpon družine Hunyadi, ki ni izvirala iz kraljeve družine, se je začel z Jánosem Hunyadijem, ki je imel pomembno vlogo v boju proti Turkom. S svojimi dosežki si je pridobil dovolj veliko vlogo, da je lahko vplival na oblikovanje madžarske zgodovine. Postal je eden najvplivnejših mož v državi, prav njegove zasluge, njegovi dosežki so veliko pripomogli k dejstvu, da so njegovega mlajšega sina, Matija Korvina kasneje izvolili za ogrskega kralja. Korvin je moral na začetku svojega vladanja utrditi svojo oblast in izvesti številne reforme, eden izmed najpomembnejših ukrepov je bila uvedba črne vojske, ki mu je pomagala pri oblikovanju centralizirane kraljeve moči. Matija Korvin se je po utrditvi svoje oblasti začel zapletati v vojne, ki so bile tako rekoč nujne, tako v vojne proti Turkom in v vojne, s katerimi se je želel uveljaviti v Evropi in v tiste, ki so oblikovale potek evropske zgodovine: to so vojne proti Čehom in vojne v Avstriji. Matija Korvin je bil nosilec več nazivov: kralj Kraljevine Ogrske, od leta 1469 je bil še češki kralj, od leta 1486 pa še vojvoda Avstrije. Matija Korvin ni bil samo vojščak, bil je tudi veliki ljubitelj umetnosti, tako je njegov dvor postal središče renesanse. Budimski dvor je slovel po svoji knjižnici Bibliotheci Corviniani ali na kratko Corvini. V času njegovega vladanja je renesančna kultura na Madžarskem dosegla višek. V svojih raziskavah sem ugotovila, da je na oblikovanje kulture in življenja na budimskem dvoru v veliki meri vplivala tudi Matijeva druga žena Beatrice Aragonska. V nalogi sem se ukvarjala še z vsakdanjim življenjem v času Matije Korvina, primerjala sem razlike med premožnejšimi in revnejšimi, opisala pa sem tudi nekatere tipične začimbe in prehranjevalne navade tistega časa.
Ključne besede: Matija Korvin, Ogrska, Turki, Češka, Avstrija, vojne, vsakdanje življenje, renesansa, srednji vek
Objavljeno v DKUM: 07.11.2017; Ogledov: 3919; Prenosov: 223
Celotno besedilo (3,11 MB)