| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikov
Borut Krog, 2020, magistrsko delo

Opis: Slovenija je med drugo svetovno vojno kot članica Kraljevine Jugoslavije pristopila k trojnemu paktu, kar je kljub temu ni obranilo napada s strani Nemčije. Aprila 1941 je bilo slovensko ozemlje okupirano, okupatorji pa so si ga razdelili na tri dele. Italiji je pripadla ljubljanska pokrajina, Štajerska in Gorenjska sta pripadli Nemčiji, Prekmurje pa Madžarski. Kot odgovor je bila že aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je začela z oboroženim bojem proti okupatorjem. Osvobodilna fronta je narodnoosvobodilni boj postopoma spreobrnila v socialistično revolucijo, prav tako pa pomembno vplivala na priključitev Slovenije v okvir federativne Jugoslavije. Po krizi v osemdesetih letih so zahteve po neodvisnosti postajale del vsakdana, k čemur so pripomogla tudi množična občila. Prve demokratične volitve, sprejetje ustavnih sprememb in sprejetje Deklaracije o suverenosti države so bili eni izmed prvih korakov na poti do samostojnosti. Referendum o neodvisnosti in razglasitev neodvisnosti sta pomenila, da je slovenski narod v svoji dolgi zgodovini prvič dobil samostojno in lastno državo. A na tej poti so Sloveniji stale JLA, Jugoslavija in mednarodna skupnost.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, vojna, DEMOS, osamosvojitev, mednarodno priznanje
Objavljeno v DKUM: 17.05.2021; Ogledov: 474; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

2.
ZUNANJEPOLITIČNI ASPEKT SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE
Marko Đekić, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Zunanjepolitični aspekt slovenske osamosvojitve obravnava ključni in najpomembnejši trenutek slovenske zgodovine s poudarkom na mednarodnih dogodkih oz. zunanjepolitičnem udejstvovanju slovenskih diplomatov, ki so vplivali na mednarodno priznanje Republike Slovenije kot neodvisne in suverene države. Gre za kratko obdobje, v katerem je Slovenija izpolnila vse pogoje za demokratično ureditev in se osvobodila spon zastarelega totalitarizma in unitarizma. Njena vizija je bila jasna: postati polnopravna evropska država in članica Združenih narodov. Kljub temu da je bila Slovenija na bojišču sama in na mnogih mednarodnih pogovorih omalovaževana kot začetnica konfliktov, je bilo jasno, da od zadanih ciljev ne bo odstopila. Nekateri pomembni tuji državniki so v njej videli zgodbo o uspehu ter razumeli težnjo naroda, ki je ujet v okosteneli komunizem in se želi osvoboditi ter demokratizirati. Ravno zato, pa tudi zavoljo dejstva, da so zvezne jugoslovanske oblasti stopnjevale svojo agresijo tudi drugod po Balkanu, je Slovenija dobivala vse več mednarodne podpore, saj so številni zagovorniki enotne Jugoslavije končno spregledali dejansko stanje v državi. Uvideli so, da je demokratizacija celotne Jugoslavije nemogoča in končno privolili v t. i. razdružitev. Konec leta 1991, formalno pa v začetku leta 1992 je bila mednarodna javnost po številnih klavrnih poskusih ustavitve spopadov na Balkanu končno zrela za priznanje Slovenije kot samostojne in suverene evropske države.
Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, konferenca o Jugoslaviji, demokracija, vojna za Slovenijo, jugoslovanska kriza
Objavljeno v DKUM: 24.10.2012; Ogledov: 2369; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
VLOGA DEMOSA V PROCESU SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE IN DEMOKRATIZACIJE
Andreja Valič Zver, 2012, doktorska disertacija

Opis: Namen dela je predvsem proučiti oblikovanje, delovanje, vlogo in pomen Demosa kot instrumenta in akterja nacionalne emancipacije in demokratične tranzicije na Slovenskem. Pred osrednjim delom analize so opredeljeni ključni pojmi in koncepti: definicija nacionalizma ter glavni teoretični pristopi k nacionalizmu, opredelitev demokracije in demokratizacije. Za celovito razumevanje vloge in pomena posameznih političnih akterjev, kakršen je bil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih Demos, je potrebno dobro poznati zgodovinske okoliščine. Najprej sem v poglavju o zgodovinskih mejnikih oblikovanja slovenske nacionalne identitete poskušala dokazati, da pomembni procesi v osemdesetih in devetdesetih letih niso vznikli sami od sebe, ampak imajo dolgo zgodovinsko podlago. V nadaljevanju obravnavam širjenje političnega prostora, obdobje liberalizacije in razcveta civilne družbe ter ključne procese in dogodke na poti v pluralno družbo. Procesi liberalizacije so soustvarjali tudi politično okolje, v katerem je začela nastajati politična opozicija. Konec osemdesetih let, tik pred nastankom Demosa, sta se izoblikovala dva konsistentna in nekompatibilna narodno-politična programa, ki sta simbolizirala politično polarizacijo. Nove, alternativne 'zveze' so se začele povezovati v pričakovanju demokratičnih volitev in soočenja s skupino družbenopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu. Osrednji del disertacije predstavlja obravnava Demosa, akterja demokratizacije. Znotraj tega obdobja namenjam posebno pozornost najvidnejši osebnosti združene demokratične opozicije Jožetu Pučniku, analiziram predvolilne programe, rezultate volitev, ter oblikovanje novih oblastnih organov. V tem kontekstu analiziram tudi njihovo sodelovanje s Predsedstvom republike Slovenije. V nadaljevanju orišem vlogo Demosa v osamosvojitvenih procesih. Demos je v svojih glavnih namerah uspel, kljub temu, da ga niso ustrezno podpirali mediji, ni imel ustrezne zaslombe v gospodarstvu, pa tudi ne v državni upravi in, razen slovenske vojske in do neke mere policije, v represivnih organih oblasti. Kljub temu je uresničil glavne cilje, za uspešno izpeljano tranzicijo oziroma bolj popolno in konsolidirano demokratizacijo pa mu je zmanjkalo tako časa kot politične moči. Proces uvedbe demokracije, kot drugi od Demosovih ciljev, je bil uresničen v institucionalnem smislu, z vzpostavitvijo temeljnih demokratičnih struktur. Istočasno pa je bil Demos ključni dejavnik ne le pri oblikovanju splošnega soglasja o nujnosti osamosvojitve slovenskega naroda, ki se izraža v visokem rezultatu slovenskega plebiscita 23. decembra 1990, ampak je bil tudi glavni akter in instrument nacionalne osamosvojitve, obrambe slovenske samostojnosti v vojni za Slovenijo ter mednarodnega priznanja.
Ključne besede: Demos, nacionalno vprašanje, demokratizacija, oblikovanje slovenske nacionalne identitete, slovenska pomlad, plebiscit, demokratične volitve, vojna za osamosvojitev, pričevanja.
Objavljeno v DKUM: 12.07.2012; Ogledov: 3365; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

4.
Aktivnosti pomurske milice v vojni za Slovenijo : diplomsko delo
Tomislav Habulin, 2011, diplomsko delo

Opis:
Ključne besede: policija, milica, Slovenija, osamosvojitev, vojna, 1991, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2011; Ogledov: 1333; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (653,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici