1. Cesar Karel I. Habsburški v češki zgodovinski perspektivi : magistrsko deloPeter Donko, 2025, magistrsko delo Opis: Karel I./IV. je prevzel vodenje habsburške monarhije ob koncu leta 1916 sredi vihre prve svetovne vojne. Kljub težavnim okoliščinam si je le malo ljudi predstavljalo konec države, ki je kmalu sledil. Obkrožen z vojnimi hujskači, nezmožen doseči mir ob vsesplošnem pomanjkanju, je mlad in neizkušen cesar, za katerega si ob njegovem rojstvu prav nihče ni predstavljal, da bo sedel na habsburškem prestolu. Soočiti se je moral z nacionalnimi nasprotji, ki so tlela v državi. Ker so bili Čehi eni najvidnejših nasprotnikov režima in del njih je kot prvi izražal zahteve po samostojni državi, je pomembno, da poznamo njihovo politično realnost in njihove narodne voditelje, ki so s svojimi dejanji prispevali delček, ki je vodil k razpadu Avstro-Ogrske in h Karlovemu osebnemu zatonu. Češka je pri raziskovanju cesarja Karla zanimiva tudi iz vidika, da je tam avstrijski cesar in ogrski kralj preživel lep del mladosti, hkrati pa je govoril tudi češki jezik. Od priljubljenega meščana do osovraženega monarha je bila usoda Karla, ki jo bomo spremljali skozi dela čeških zgodovinarjev in čeških političnih časnikov. Osredotočil se bom na dojemanje Karla in drugih ključnih dogodkov ob nastanku prve češkoslovaške republike. Dalje je Karel v obupu poskušal z restavracijo monarhije na Madžarskem, kjer pa je prav Češkoslovaška bila ena izmed glavnih nasprotnic, pripravljenih tudi vojaško posredovati za to, da Habsburžan ne bi nikoli več sedel na ogrski prestol. Poleg tega bom analiziral reakcije čeških časnikov na Karlovo mnogo prezgodnjo smrt.
Ključne besede: Karel I./IV., Habsburžani, Avstro-Ogrska, Češkoslovaška, prva svetovna vojna
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
2. Državljanske vojne v Rimski republiki do "padca kocke" : magistrsko deloDomen Kodrič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava državljanske vojne v Rimu do smrti Publija Klodija Pulhra leta 52 pr. n. št. Prva državljanska vojna naj bi se odvijala v času propada rimske kraljevine. Dogodki v tej vojni so v veliki meri mitološki. V drugi polovici 2. stoletja pr. n. št. je prišlo do dveh državljanskih spopadov zaradi nasprotovanja reformam bratov Grakh.
V 1. stoletju pr. n. št. je bilo več državljanskih vojn. Najprej je prišlo do zavezniške vojne. To sicer ni bila prava državljanska vojna, a je zaradi časovnega prekrivanja vplivala na državljansko vojno med Gajem Marijem in Kornelijem Sulo. Po zmagi je Sula s proskripcijami obračunal z nasprotniki. Državljanska vojna se je nadaljevala v Hispaniji, kjer je vojsko zbral Sertorij. Vojna se je končala komaj, ko so Sertorija izdali in umorili.
Naslednja državljanska vojna je nastopila že desetletje pozneje. Sergij Katilina je zbral vojsko in skušal prevzeti oblast v Rimu, a njegovo zaroto pravočasno razkril Mark Ciceron. Katilinova vojska je bila premagana, Katilina pa ubit. Le nekaj let kasneje se je začel vzpenjati Klodij Pulher, ki je s svojimi uličnimi tolpami več let ustrahoval in nadziral življenje v Rimu. Proti Klodiju je tolpe zbral Anij Milon in Klodija po več letih spopadov v Rimu ubil. Položaj je umiril šele Pompej.
Ključne besede: državljanska vojna, Rimska republika, Sula, Katilinova zarota, Klodij Pulher
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,51 MB) |
3. Nevtralnost v mednarodnem pravu: nevtralnost v Evropi v 21. stoletju : nevtralnost v Evropi v 21. stoletjuTomaž Herzog, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga analizira koncept nevtralnosti v mednarodnem pravu, njen zgodovinski razvoj ter položaj v sodobnih evropskih okoliščinah. Raziskuje pravne definicije nevtralnosti, pravice in dolžnosti nevtralnih držav ter razlike med tradicionalno nevtralnostjo in sodobnimi oblikami nesodelovanja. V nalogi sem nevtralnost opredelil kot pravni položaj države, ki se ne udeležuje vojne in ostaja nepristranska, ter kot trajno politiko izogibanja vojaškim zavezništvom ali konfliktom. Pri tem sem ločil med aktivno nevtralnostjo, kjer država dejavno sodeluje v mednarodnih odnosih, in pasivno nevtralnostjo, ki zasleduje predvsem lastne interese.
Zgodovinski pregled zajema razvoj pravil o nevtralnosti od 17. stoletja, vključno s Haaškimi konvencijami iz leta 1907, ki urejajo pravice in dolžnosti nevtralnih držav na kopnem in morju. V nalogi sem predstavil zgodovinske primere nevtralnosti, kot sta Švedska in Švica med drugo svetovno vojno, ter sodobne konflikte, kjer se države pogosto znajdejo v sivem območju med nevtralnostjo in aktivnim sodelovanjem. V nalogi sem podrobneje analiziral razkorak med tradicionalno nevtralnostjo in sodobnimi obveznostmi kolektivne varnosti, kot jih določa Ustanovna listina Združenih narodov, ki državam nalaga sodelovanje v ukrepih proti agresorjem. Obravnavana je tudi kompleksna vloga nevtralnosti v okviru članstva v Evropski uniji, kjer so določene države, kot sta Švedska in Finska, nedavno opustile nevtralnost zaradi groženj, ki jih predstavlja ruska invazija na Ukrajino.
Naloga preučuje prednosti in slabosti nevtralnosti, ki med drugim vključujejo večjo suverenost in možnosti za mediacijo, po drugi strani pa opozarja na izoliranost in visoke stroške vzdrževanja oborožene nevtralnosti. Iz uporabe zgodovinske, dogmatične in primerjalnopravne metode raziskovanja naloga izhaja, da so pravice in dolžnosti nevtralnih držav v sodobnem mednarodnem pravu sicer jasno definirane, vendar so zaradi sprememb v načinih vojskovanja pogosto težje izvedljive v praksi. Naloga odpira vprašanja o smiselnosti nevtralnosti v sodobnem globalnem kontekstu in izpostavlja potrebo po prilagoditvi mednarodnega prava sodobnim realnostim.
Ključne besede: Nevtralnost, nevtralnostno pravo, pravo oboroženih spopadov, pravila vojskovanja, suverenost, oborožena nevtralnost, mednarodni odnosi, Evropska Unija, NATO (Severnoatlantska pogodbena organizacija), vojaška zavezništva, rusko-ukrajinska vojna
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,11 MB) |
4. Angleški kralj Rihard III. in vojskovodja Cesare Borgia : vzporedna življenjepisa dveh mož, ki sta postala simbol časa in značajaLara Zorec, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sta predstavljena vzpon in padec dveh mož, angleškega kralja Riharda III. in vojskovodje Cesareja Borgie. Rihard III. velja za zloglasnega angleškega kralja, s katerim se je končala znamenita rodbina Plantagenetov, prav tako pa tudi vojna rož med rodbinama York in Lancaster, ki je trajala od leta 1455 do leta 1485, ko je Henrik VI. Tudor porazil Riharda III. in pozneje združil obe rodbini pod tudorskim grbom. Rihard se je na oblast povzpel s političnimi intrigami in z domnevnim umorom svojega nečaka, prestolonaslednika Edvarda, sina Edvarda IV. Tako nagel, kot je bil njegov vzpon na oblast, je bil tudi njegov padec v bitki pri Bosworth Fieldu. Cesare Borgia velja za trmastega in neuklonljivega vojskovodjo, ki je svojo pot začel kot kardinal pod okriljem očeta Rodriga Borgie (pozneje papeža Aleksandra VI.). Njegova kariera pod okriljem Cerkve se je hitro končala, saj ga je oče po smrti starejšega brata imenoval za vojskovodjo in poveljnika papeških sil. Cesare se je skupaj z očetom podal na misijo oblikovanja papeštva kot dednega nasledstva in Romanje kot dedne pokrajine rodbine Borgijcev. Tudi Cesarejeva kariera se je končala s padcem vojskovodje v bitki leta 1507, ko je po smrti očeta poskusil ohraniti veljavo in položaj, vendar se je poskus izjalovil. Magistrsko delo je usmerjeno v primerjavo obeh velikih mož, njunih interpretacij v literaturi skozi stoletja, predvsem v delih Williama Shakespearja in Niccoloja Machiavellija, mitov, resnic ter predvsem njune simbolne vloge v evropski in svetovni zgodovini.
Ključne besede: Rihard III., Cesare Borgia, vojna rož, Aleksander VI., William Shakespeare, Niccolo Machiavelli
Objavljeno v DKUM: 08.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,87 MB) |
5. Vpliv rusko-ukrajinske vojne na turizem v Črni gori : odziv hotelirjev v BudviAnđela Šušić, 2025, diplomsko delo Opis: Črna gora je znana turistična destinacija, saj turizem predstavlja glavno gospodarsko panogo te države. Črna gora je kot majhna država bolj občutljiva na različne krize, ki lahko spreminjajo in vplivajo na njeno gospodarstvo. Vojna kriza v Ukrajini je močno vplivala na turizem in življenje prebivalcev Črne gore. V diplomski nalogi smo pregledali obstoječo literaturo in izvedli strukturirane intervjuje s predstavniki hotelov, da bi na ta način analizirali vpliv vojne krize na hotele v Budvi. Vojna je prinesla številne spremembe v strukturi gostov in prebivalcev. Pred vojno so državljani Rusije in Ukrajine bili le obiskovalci, zdaj pa so se mnogi med njimi preselili in postali prebivalci. Ta sprememba je prinesla pozitivne in negativne posledice. Med pozitivnimi so izmenjava znanja in tehnologij, medkulturna strpnost in spodbujanje gospodarske rasti, med negativnimi pa pritisk na infrastrukturo in potencialna sprememba kulture ter tradicije same destinacije. Položaj, v katerem se je znašla Črna gora, je velik izziv za celotno gospodarstvo, vendar je tudi zelo pomembna kot priprava na morebitne prihodnje krize.
Ključne besede: vojna v Ukrajini, sankcije, hoteli, prebivalstvo, krize, Črna gora
Objavljeno v DKUM: 05.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,17 MB) |
6. Prispevek k poznavanju represije novih oblasti v Prekmurju v prvem obdobju po drugi svetovni vojni : magistrsko deloMatej Meško, 2024, magistrsko delo Opis: Ob koncu vojne je v Jugoslaviji Komunistična partija prevzela oblast in pri tem med drugim izvajala represijo proti medvojnim in političnim nasprotnikom. Z analizo neobjavljenih in objavljenih primarnih virov ter primerjavo podatkov iz relevantne literature smo izvedli raziskavo o represiji in prevzemu oblasti v Prekmurju, in sicer v prvem povojnem obdobju, leta 1945. Pokrajina je bila zaradi svoje lege manj vključena v narodnoosvobodilno gibanje in vojno dogajanje, prav tako je bila edina pokrajina, ki je imela madžarskega okupatorja, ki je uvajal svojo raznarodovalno politiko s ciljem madžarizacije prostora. Ob osvoboditvi Prekmurja s strani sovjetske Rdeče armada so oblast hitro prevzeli člani Osvobodilne fronte, ki jim je sledila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je utrdila partijski prevzem oblasti. S pomočjo aktivistov iz drugih delov Slovenije so oblikovali vse veje komunistične oblasti in hitro začeli z obračunavanjem z nasprotniki. V prvih tednih po osvoboditvi je bila priprta večina članov okupatorskih organizacij, domnevni sodelavci okupatorja in večji del vidnejših osebnosti predvojnega Prekmurja. Tem posameznikom so nato sodili na hitro oblikovanem vojnem sodišču, kjer so številne obsodili sodelovanja z okupatorjem in jim tudi zaplenili premoženje. Predvsem v prvem obdobju je vojaško sodišče na smrt obsodilo nekatere najpomembnejše osebnosti, pri katerih sta bili obsodba in izvršitev izrečene kazni že v času obsodbe in predvsem po osamosvojitvi Sloveniji razlog za polemike v Prekmurju. Vojnim sodiščem je julija 1945 sledilo sodišče narodne časti, ki je obsodilo še 212 do tedaj neobsojenih domnevnih sodelavcev okupatorja. Obsodbe so povzročile veliko osebnih tragedij, in to ne samo obsojencem, ampak tudi njihovim svojcem, ki so poskušali na vse načine razveljaviti razsodbe in si povrniti status v družbi.
Ključne besede: Slovenija, Prekmurje, Jugoslavija, komunizem, 1945, druga svetovna vojna, represija, sodišča, OZNA, zaplemba premoženja, sodni procesi, revolucija, prevzem oblasti.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,30 MB) |
7. Analiza poročanja izbranega avstrijskega tiska o vojni za obrambo samostojne Slovenije 1991 : magistrsko deloKlemen Pucko, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazana analiza poročanja izbranih avstrijskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 27. junijem in 7. julijem 1991. Za namen magistrskega dela sta bila analizirana glavna štajerska deželna časnika, Kleine Zeitung in Neue Zeit ter osrednji avstrijski dunajski časniki Der Standard, Die Presse, Kurier in Neue Kronen Zeitung. Pri tem je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Razglasitev samostojne Slovenije, ki se je zgodila 25. junija 1991, je privedla do konfrontacije med slovenskim državnim vodstvom, slovenskimi oboroženimi silami Teritorialno obrambo in slovensko milico na eni strani ter med jugoslovanskim državnim vodstvom v Beogradu in njim podrejenimi Jugoslovansko ljudsko armado, zvezno milico in carino na drugi strani. Jugoslovanske oblasti in Jugoslovanska ljudska armada so želeli ohraniti enotno Jugoslavijo in preprečiti razpad države. Cilj Slovenije je bil obraniti samostojnost in doseči mednarodno priznanje. Pri tem je potrebno omeniti izjemno enotnost slovenskega prebivalstva, ki je tekom vojne za obrambo samostojne Slovenije bodisi v vojaški bodisi v civilni vlogi pripomoglo k temu, da agresor svojega cilja ni dosegel. Razglasitev samostojne države sprva ni naletela na pozitiven odziv v očeh mednarodne skupnosti. V prvi vrsti moramo tu omeniti predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnost, znotraj katere je pomembno vlogo odigrala Nemčija, zasluga za prispevani delež pa pripada tudi Avstriji in Združenim državam Amerike. Avstrijski časopisi so o dogajanju v Sloveniji poročali obširno in kronološko. V Sloveniji so imeli dopisnike, ki so poročali o dogajanju v politiki in na bojišču. Pri deželnih časopisih je potrebno izpostaviti to, da so se za razliko od dunajskih časopisov bolj posvetili dogajanju na meji in obmejnih krajih. V časopisih je bilo zaslediti tudi mnenja in analize o dogajanju v Sloveniji. Avstrijski politični vrh je bil osamosvojitvi Slovenije »neuradno« naklonjen, vendar so pri tem vseskozi poudarjali politiko nevmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije, spoštovanje mednarodnega prava in tudi spoštovanje pravice do samoodločbe slovenskega naroda, ki je z veliko večino na plebiscitu podprl željo po odhodu iz Jugoslavije, na koncu pa to tudi z dejanji tekom vojne za Slovenijo še enkrat potrdil. Poleg državne politike je potrebno izpostaviti aktivnosti avstrijskih lokalnih politikov na nivoju mest in dežel, saj so nekateri izmed njih odločno podprli slovensko osamosvojitev in se slovesnosti 26. junija 1991 tudi sami udeležili. Odpor Teritorialne obrambe in milice je v povezavi s slovenskim političnim lobiranjem na področju diplomacije in odločnostjo slovenskega prebivalstva privedel do tega, da so si vodilne evropske države glede vprašanja Slovenije premislile. Vprašanje ohranitve Jugoslavije je zamenjalo vprašanje prekinitve ognja in »nadaljevanja« procesa osamosvojitve, ki se je 7. julija 1991 s podpisom Brionske deklaracije tudi zgodilo. Slovenija je s podpisom deklaracije za tri mesece začasno »zamrznila« proces osamosvojitve, s tem pa je postalo jasno, da se v jugoslovansko federacijo ne bo vrnila.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba, Neue Zeit, Kleine Zeitung, Der Standard, Die Presse, Kurier, Neue Kronen Zeitung, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,43 MB) |
8. Vpliv vojne v Ukrajini na svetovni trg pšenice in zemeljskega plina: izzivi in posledice : diplomsko deloRene Prosenjak, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali vpliv vojne v Ukrajini na svetovni trg pšenice in zemeljskega plina. Osredotočili smo se na posledice, ki jih je vojna povzročila na teh dveh ključnih trgih, in na možne rešitve za stabilizacijo oskrbe. Ugotovili smo, da je vojna močno vplivala na globalno oskrbo s pšenico, saj je Ukrajina ena največjih svetovnih izvoznic pšenice. Zaradi uničenja infrastrukture in blokade pristanišč se je ukrajinski izvoz pšenice drastično zmanjšal, kar je povzročilo dvig cen na svetovnem trgu. Podobno je vojna vplivala tudi na trg zemeljskega plina, saj je povzročila prekinitev dobav iz Rusije v Evropo, kar je sprožilo iskanje alternativnih virov energije. Predlagane rešitve vključujejo diverzifikacijo dobaviteljev, povečanje skladiščnih zmogljivosti in spodbujanje obnovljivih virov energije, kar bi prispevalo k večji stabilnosti na teh trgih v prihodnosti.
Ključne besede: rusko-ukrajinska vojna, pšenica, zemeljski plin, izzivi, posledice
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,03 MB) |
9. Analiza geopolitičnega tveganja v Rusiji in UkrajiniLuka Mesarič, 2024, diplomsko delo Opis: Rusko-ukrajinska vojna je prišla nepričakovano, čeprav geopolitična tveganja v svetu niso tuja. Za sabo je pustila ekonomske posledice, ki zaradi aktualnosti dogodka še niso v celoti poznane in raziskane. Gospodarska rast, inflacija, neto tuje investicije, delovanje podjetji, mednarodna trgovin ter ostali ekonomski dejavniki so bili prizadeti zaradi ravnovesja, ki ga je vojna vsaj delno porušila. Vpliv so čutile tudi druge države, ki neposredno v konfliktu niso sodelovale. Dvignilo je tudi indeks geopolitičnega tveganja, ki je relativno novo merjenje geopolitičnih tveganj po svetu.
Ključne besede: Geopolitika, geopolitično tveganje, indeks geopolitičnega tveganja, rusko-ukrajinska vojna
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,58 MB) |
10. Bela in rdeča vrtnica : spopad za angleški prestolTajda Tripkovič, 2024, magistrsko delo Opis: Anglija je bila od 13. do 15. stoletja v turbulentnem obdobju, ki so ga zaznamovale predvsem vojne s Francijo (stoletna vojna) in nato še dinastični spopad med hišama York in Lancaster za angleški prestol. Začetke bratranske lahko najdemo prav v stoletni vojni, pri čemer je »vojna vrtnic«kronala obdobje dolgoletnega vojskovanja Anglije, tokrat na njenih tleh. Yorki in Lancastri so povezani po rodbini Plantagenetov, pri čemer je bil rezultat spopada za prestol propad tako Yorkov kot Lancastrov, saj so na prestol, kljub ohlapnim temeljem zahteve po angleškem prestolu, prišli Tudorji, s čimer je Anglija vstopila v novo obdobje. Magistrsko delo pod drobnogled vzame tako epilog v obliki stoletne vojne kot samo dogajanje v vojni vrtnic in protagoniste v državni vojni za angleški prestol: Yorke in Lancastre, vključen je tudi prvi tudorski kralj, Henrik VII., ki je angleški kralj postal po zmagi pri Bosworthu leta 1485. Obravnavani in primerjani sta tudi dve izbrani kroniki, Ingulph's Chronicle Of The Abbey Of Croyland With The Continuations By Peter Of Blois And Anonymous Writers in The History of King Richard the Third, kjer so primerjani pogledi na dogodke in vanje vpletenih oseb.
Ključne besede: vojna vrtnic, Anglija, hiša York, hiša Lancaster
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,79 MB) |
