| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 144
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomske posledice vojne v Ukrajini in etični vidik poslovanja z Rusijo
Lana Helena Grujič, 2022, diplomsko delo

Opis: V mesecu februarju se je začela vojna v Ukrajini, ki v času pisanja naloge še traja. Ta je prva vojna na tleh Evrope po drugi svetovni vojni. V odgovor so proti Rusiji kmalu po napadu države s celega sveta začele uvajati sankcije, da bi z njimi vojno končali v čim krajšem času. Zaradi različnih gospodarskih povezav med Rusijo in drugimi državami vsaka čuti drugačne posledice. Zaradi velike odvisnosti od ruske trgovine s plinom in drugimi dobrinami so države članice Evropske unije, poleg držav, ki sta med seboj v vojni, ene izmed tistih, ki najbolj čutijo gospodarske učinke vojne. Poleg držav pa so sankcije proti Rusiji uvedla tudi nekatera podjetja.
Ključne besede: vojna, poslovna etika, Ukrajina, Rusija, gospodarske posledice
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 150; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (640,07 KB)

2.
Vpliv pandemije COVID-19 in rusko-ukrajinske vojne na finančno izpostavljenost skupine Krka, d. d.
Lea Kranjc, 2022, diplomsko delo

Opis: Pandemija COVID-19 in rusko-ukrajinska vojna postavljata svetovno prebivalstvo in gospodarstvo pred nepredvidljive in predvsem težavne okoliščine, kar zahteva nenehna prilagajanja in prinaša mnoga tveganja. Zaradi vpliva obeh dogodkov na globalno dogajanje na eni in širokega obsega mednarodnega poslovanja skupine Krka, d. d., na drugi strani, je skupina še posebej izpostavljena aktualnim mednarodnim poslovnim tveganjem. Velikost sredstev in obveznosti skupine Krka d. d., v tujih valutah (predvsem ruskem rublju in ameriškem dolarju) močno vpliva na finančno izpostavljenost skupine, še posebej pri valutnem tveganju, kar je posledica izrazitega nihanja deviznih tečajev, in kreditnem tveganju. Izpostavljenost nihanju deviznega tečaja ruskega rublja v največji meri izhaja iz prodajnih aktivnosti skupine; Rusija namreč predstavlja največji posamični prodajni trg skupine Krka, d. d., kjer je skupina prisotna z dvema podjetjema. Razlog za izpostavljenost nihanju deviznega tečaja ameriškega dolarja je v največji meri nabava izdelkov in proizvodnega materiala na tem trgu. Skupina Krka, d. d., je upravljala izpostavljenost valutnim tveganjem z metodo naravnega ščitenja in s terminskimi pogodbami. Izpostavljenost kreditnemu tveganju je skupina upravljala z razpršitvijo terjatev med veliko število kupcev in prodajnih trgov ter z zavarovanjem terjatev pri kreditni zavarovalnici. Z metodami varovanja izpostavljenih postavk in njihovo pravočasno uveljavitvijo je skupina Krka, d. d., učinkovito obvladovala nastala mednarodna poslovna tveganja in nadzorovala finančno izpostavljenost skupine.
Ključne besede: COVID-19, rusko-ukrajinska vojna, mednarodno poslovanje, tveganja v poslovanju, finančna izpostavljenost, skupina Krka, d. d.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 180; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
Analiza medijskega poročanja o vojni v Ukrajini
Marko Turk, 2022, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bila predstavitev vloge medijev pri poročanju o vojni, kar bomo s primerom vojne v Ukrajini raziskovali v okviru diplomskega dela. Ugotovili smo, da imajo mediji pri poročanju o vojni velik vpliv na oblikovanje mnenj posameznikov in javnega mnenja. Ruski napad na Ukrajino je bil označen kot prva "vojna družbenih omrežij". Dinamičnost, ki jo družbena omrežja omogočajo, sicer odpira nove možnosti za hitro razširjanje novic in večji doseg občinstva. Pomanjkljivost takega poročanja pa se kaže v tem, da so izpostavljene temu, da se dojemajo kot neverodostojne, medtem ko je televizija v očeh večine najbolj verodostojen medij.
Ključne besede: mediji, vojna, kredibilnost, vojno poročevalstvo
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 97; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Prehod iz zaprte fevdalne v odprto imperialno družbo na Japonskem : magistrsko delo
Luka Kovač, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preverjali, kako je na Japonskem potekalo odpiranje države na zahod in prehajanje iz starega fevdalnega sistema v imperialni in demokratični sistem. Japonska družba je bila dolgo v primežu šogunata Tokugava (Tokugawa). To obdobje je bilo sicer stabilno, vendar se je vse bolj začelo kazati nezadovoljstvo v prvi vrsti nezadovoljnih kmetov, saj razvoja kmetijstva v dotičnem obdobju praktično ni bilo. Posebno pozornost smo namenili cesarju Meidžiju in njegovem spreminjanju politične, družbene in gospodarske zgradbe države. V tem obdobju je bila omenjena tranzicija v državi najvidnejša. V magistrskem delu smo se ukvarjali predvsem z delovanjem omenjenega cesarja, saj menimo, da lahko s pomočjo obdobja njegovega delovanja najbolje ponazorimo glavne teme, in sicer spreminjanje politične sheme, gospodarstva in uprave ter postopno odpiranje države zunanjim vplivom. V času obdobja Meidži je bila Japonska vpeta tudi v dva spora, in sicer z Rusijo in (veliko hujši) z glavno azijsko tekmico, Kitajsko. Raziskovali smo tudi obdobje Tajšo (Taisho), ki je trajalo med leti 1912 in 1926. V obdobju Tajšo smo v ospredje postavili delovanje novonastalega parlamenta in različnih predsednikov vlad. Zaradi močno bližajočega se časa prve svetovne vojne smo obravnavali tudi Japonsko v času vojne in njen vpliv med zavezniškimi državami. Nazadnje smo spregovorili še o nekaterih specifičnih temah, kot so položaj žensk v povojni Japonski, tradicionalna japonska vera in nastop mladega regenta Hirohita, ki bo odigral izredno pomembno vlogo v sledečem zgodovinskem obdobju, še posebej v času druge svetovne vojne.
Ključne besede: Tokugava šogunat, fevdalizem, cesar Meidži, imperializem, cesar Tajšo, demokracija, prva svetovna vojna, cesar Hirohito
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 104; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

5.
Medicinski poskusi na zapornikih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nika Poredoš, 2022, diplomsko delo

Opis: Ljudje se v poskusih uporabljajo že od antičnih časov. Poročila o biomedicinskih poskusih v zaporih izvirajo že iz let 1906 in 1912, drugi zgodnji primeri so poskusi iz leta 1915 in od leta 1919 do 1922. Izkoriščanje in zlorabe zapornikov kot medicinskih subjektov pa so dosegli vrhunec med drugo svetovno vojno. V nacističnih koncentracijskih taboriščih, japonski enoti 731 in na ameriških ujetnikih so izvajali raziskave, ki jim danes lahko rečemo krute, barbarske in nehumane. V Združenih državah Amerike so raziskave o biomedicini potekale že od leta 1934, na Japonskem je enota 731 v 30. in 40. letih 20. stoletja izvajala brutalne eksperimente na tisočih zapornikih. Najbolj poznan in moralno najnižji nivo pa so predstavljali poskusi, ki jih je izvajal dr. Josef Mengele na judovskih zapornikih v koncentracijskih taboriščih. Vprašanje etike v zvezi z medicinskimi poskusi v Nemčiji med drugo svetovno vojno je bilo ključno na nürnberških sojenjih. Nürnberški kodeks iz leta 1947 na splošno velja za prvi dokument, ki določa etične predpise pri eksperimentiranju na ljudeh na podlagi informirane privolitve. Leta 1964 je Svetovna zdravniška organizacija kot odgovor na širjenje Nürnberškega kodeksa razvila Helsinško deklaracijo, ki je ponovila številna pomembna načela Kodeksa. Kljub temu so zaporniki še vedno postajali žrtve znanstvenega izkoriščanja s strani industrije biomedicinskih raziskav. Sedaj kazenski zakoni nekaterih držav, podprti s številnimi mednarodno sprejetimi dokumenti, popolnoma prepovedujejo raziskave, ki vključujejo zapornike. S študijo primerov medicinskih poskusov na zapornikih med drugo svetovno vojno v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike ter poglobljeno analizo primarnih in sekundarnih virov podatkov smo pokazali, da so se medicinski poskusi v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike pred in med drugo svetovno vojno razlikovali. V Nemčiji in na Japonskem so zapornike izkoriščali brez njihove privolitve, v Združenih državah Amerike pa so zahtevali pisno privolitev od raziskovalnih subjektov. Ugotovitve so pokazale, da pomanjkanje nadzora pristojnih oblasti ni bil primarni razlog za izvajanje poskusov na zapornikih pred in med drugo svetovno vojno.
Ključne besede: poskusi na zapornikih, druga svetovna vojna, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.10.2022; Ogledov: 134; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1012,42 KB)

6.
Delovanje Zveze slovenskih vojakov v času med svetovnima vojnama na Slovenskem : magistrsko delo
Sara Hajdinac, 2022, magistrsko delo

Opis: Posledica prve svetovne vojne (1914–1918), prvega globalnega spopada, je bilo ogromno število mrtvih, invalidnih in pogrešanih vojakov. Preživeli so potrebovali zadoščenje, ki so ga delno dobili tudi s komemoracijo padlih v vojni. Vsaj delno zadoščenje so preživelim prinašale tako komemoracije padlih v vojni kot tudi delovanje v okviru stanovskih zvez preživelih vojne. Magistrsko delo obravnava delovanje Zveze slovenskih vojakov (kasneje Zveze bojevnikov), slovenske veteranske organizacije iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Zveza se je od svojega nastanka leta 1925 zavzemala za mir in »nepolitičnost«, prijateljstvo med člani (tako dobrovoljci kot avstroogrskimi vojaki), pieteto (skrb za vojne grobove, postavljanje spomenikov in spominskih plošč padlim) in spremembo invalidskega zakona ter skrbela za slovenske vojne invalide. Leta 1931 je Zveza začela izdajati društveni časnik Bojevnik (1931–1936). Leta 1934 se je slovenska Zveza bojevnikov za kratek čas povezala z jugoslovanskimi stanovskimi društvi v Združenje borcev Kraljevine Jugoslavije, imenovano tudi Boj, ki pa so ga oblasti prepovedale že leta 1935. Po letu 1936 je Zveza bojevnikov ponovno delovala samostojno. Njihov najvidnejši projekt je bila zagotovo načrtovana prenova prostora pred brezjansko baziliko, kamor bi bil postavljen tudi grob neznanega slovenskega vojaka. Projekt je ostal neuresničen in je zaradi začetka druge svetovne vojne aprila 1941 »utonil« v pozabo. Enako usodo je doživela Zveza bojevnikov, ki je bila po okupaciji slovenskega ozemlja prepovedana skupaj z drugimi društvi.
Ključne besede: Zveza slovenskih vojakov, Zveza bojevnikov, veteranske organizacije, veteranska društva, prva svetovna vojna (1914–1918)
Objavljeno v DKUM: 10.10.2022; Ogledov: 117; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

7.
Vojna za obrambo samostojne Slovenije (1991) v luči poročanja francoskih časopisov : magistrsko delo
Kaja Mujdrica, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazano poročanje francoskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 26. oziroma 27. junijem ter 7. julijem 1991. V ta namen sta bila analizirana najpomembnejša dnevnika, Le Monde in Le Figaro, pri čemer je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Osamosvojitev Slovenije, ki je bila razglašena 25. junija 1991, je med jugoslovanskimi oblastmi in njihovimi oboroženimi silami, Jugoslovansko ljudsko armado, ki so razdružitvi močno nasprotovali in želeli preprečiti razpad jugoslovanske federacije, naletela na oster odpor. Prve dni je bila Slovenija prepuščena moči lastnih oboroženih sil in civilnega prebivalstva, nato pa je v krizo z diplomatskimi akcijami posegla Evropska gospodarska skupnost, pri kateri je bila ena izmed pomembnejših držav Francija. Poročanje analiziranih francoskih dnevnikov je bilo najpogosteje kronološko – dopisniki so po večini spremljali in poročali o odločitvah slovenskega in jugoslovanskega političnega vrha ter o posredovanju evropske dvanajsterice, nekateri pa so dogodke tudi kritično analizirali. V stališčih francoskega političnega vrha je bilo skozi poročanja obeh najbolj reprezentativnih francoskih dnevnikov mogoče zaznati dve nasprotujoči si prizadevanji – ohraniti enotno Jugoslavijo, ob tem pa upoštevati načelo samoodločbe narodov. Vztrajno željo po francoskem obvarovanju ozemeljske integritete Jugoslavije so usmerjali tradicionalna francosko-srbska povezava, bojazen pred eskalacijo etničnih konfliktov na Balkanu, posledično pa tudi pred ponovnim vzponom Nemčije in preteklimi rivalstvi ter možnimi razprtijami v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Spremembo v miselnosti evropskih držav in Združenih držav Amerike je sčasoma povzročila agresija Jugoslovanske ljudske armade. Odločnost Slovencev, vojaška vztrajnost slovenskih obrambni sil (Teritorialne obrambe, milice) in diplomatske povezave slovenskih politikov so 7. julija privedle do podpisa Brionske deklaracije, s čimer je bila potrjena prekinitev sovražnosti, Slovenija pa se je zavezala, da za tri mesece »zamrzne« svojo osamosvojitev.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Francija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Le Monde, Le Figaro, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 135; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
Rdeča armada in osvoboditev prekmurja leta 1945: kolektivna memorija lokalnega prebivalstva : magistrsko delo
Darjan Lorenčič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se ukvarja s prihodom Rdeče armade v Prekmurje in osvoboditvijo pokrajine leta 1945. Metodološko se naloga naslanja na analizo zbranih ustnih pričevanj posameznikov, ki vzdržujejo kolektivno memorijo na prihod rdečearmejcev, in so ali sami doživeli ta prelomni dogodek ali pa so povzeli pričevanja svojcev. Pričevanja so obenem komparativno analizirana s podatki, ki jih dobimo v arhivskih, časopisnih in drugih virih ter v najbolj relevantni literaturi. Ponujajo nam originalni vpogled v dojemanje takratnih dogodkov iz perspektive lokalnega prebivalstva. Pri priklicevanju preteklih dogodkov v spomin odigra ključno vlogo kolektivna memorija, zato je v uvodnem delu pojasnjen koncept le-te, kar je bistveno za razumevanje delovanja spomina v odnosu do kolektivnega. Naloga je nato razdeljena na dva glavna dela: v prvem je nanizana naracija dogodkov, ki so sledili do osvoboditve, s poudarkom na vojaških operacijah Rdeče armade, ki so prikazane tudi s pomočjo vojaških zemljevidov; medtem ko drugi del temelji na pričevanjih in zajema dogodke od prihoda rdečearmejcev do utrditve nove jugoslovanske oblasti po vojni.
Ključne besede: Prekmurje, osvoboditev 1945, Rdeča armada, druga svetovna vojna, pričevanja, kolektivna memorija.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 272; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (9,91 MB)

9.
Škotska od reformacije do revolucije s posebnim ozirom na položaj žensk : magistrsko delo
Veronika Kos, 2022, magistrsko delo

Opis: Škotska zgodovina v primerjavi z angleško preteklostjo, ki je javnosti dokaj dobro poznana, praviloma ostaja v senci. Poglobitev v zgodovino Škotske (gel. Alba) razkrije, da je obravnava njene preteklosti vse prej kot enostavna in nezanimiva. Vsebina magistrskega dela se omejuje na Škotsko kraljestvo v burnem obdobju zgodnjega novega veka, natančneje na obdobje od pojava reformacije do t. i. slavne revolucije (angl. Glorious Revolution). Prostor takratne Škotske sta močno zaznamovala vladanje dveh mladoletnih vladarjev ter posledično dogajanje na področju notranje in zunanje politike. Prišlo je do pojava in uveljavitve novih verskih pogledov, do tesnejšega navezovanja na Angleško kraljestvo oz. podrejanja temu, čeprav je Škotska v predhodnih stoletjih seveda sooblikovala dogajanje in pomembno vplivala na razplet dogodkov na Britanskem otočju,do hitre menjave političnih sistemov itd. Vsi ti dogodki so sprožili vrsto konfliktov, posledice pa so pustili tudi na tedanji škotski družbi. Posebna pozornost je posvečena zlasti tematiki, ki je dolgo časa ostajala na obrobju znanstvenega raziskovanja, tj. položaj in vloga žensk na Škotskem v zgodnjem novem veku.
Ključne besede: zgodovina Škotske, dinastija Stuart, vojna treh kraljestev, položaj žensk, (proti)čarovniški procesi
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 217; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
Vojaška obveščevalna dejavnost med ameriško vojno za neodvisnost : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Manca Petrovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je orisati uporabo elementov vojaške obveščevalne dejavnosti v kontekstu ameriške vojne za neodvisnost in ugotoviti, ali so ti odločilno prispevali k zmagi Američanov. Razloženi so vzroki in potek vojne, katere posledice so se pokazale po vsem svetu. Opisani so ameriški in britanski pristopi do uporabe vohunov v vojaške namene med konfliktom. Nazadnje so ti pristopi primerjani na podlagi zapisov kitajskega stratega Sun Cuja v delu Umetnost vojne. Na podlagi preučenih zapisov je ugotovljeno, da so tako Američani kot Britanci med vojno redno uporabljali prikrite metode delovanja in pridobivanja informacij. Pokazalo pa se je, da so Američani pri večjih taktičnih premikih pogosteje uporabljali zvijače, ki so jih osnovali na tajno pridobljenih informacijah. Britanci so imeli več težav z uporabo vojaške obveščevalne dejavnosti, saj je med generali prevladovala miselnost, da je uporaba vohunov v vojni nečastna in nepotrebna. Iz tega sledi zaključek, da je uporaba prikritih metod delovanja in pridobivanja informacij med ameriško vojno za neodvisnost odločilno prispevala k zmagi Američanov. Ugotovljeno je bilo tudi, da med ameriško vojno za neodvisnost nista obe strani uporabljali vseh pet vrst vohunov, omenjenih v Umetnosti vojne generala Sun Cuja. Zagotovo so jih uporabili le Američani. Do danes namreč še ni dokazov, da bi Britanci uporabljali »mrtve vohune«.
Ključne besede: diplomske naloge, vojaška obveščevalna dejavnost, vohuni, vojna, ameriška vojna za neodvisnost
Objavljeno v DKUM: 06.05.2022; Ogledov: 414; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (756,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici