| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga vojaškega psihologa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Teja Hrovat, 2023, diplomsko delo

Opis: ˝Vojna je obdobje, ko se med seboj pobijajo ljudje, ki se sploh ne poznajo, in sicer na povelje tistih, ki se med seboj zelo dobro poznajo, a se pustijo pri miru˝. (Valery, 1962). Vojna je torej uničevalna sila, ki ljudi ˝lomi˝ bolj, kot je razvidno iz statistike. Večina pripadnikov oboroženih sil (v nadaljevanju pripadniki OS), te doživete izkušnje odrine v podzavest in poskuša normalno zaživeti. Veterani in aktivni pripadniki OS brazgotine dobro prikrijejo, razlogi za to pa so: - strah, da bodo označeni kot slabiči; - prepričanje, da tega ne more razumeti nihče, ki vojne ni osebno izkusil; - prepričanje, da to nikogar ne zanima. V primeru, da govorimo samo o aktivnih pripadnikih OS, je psihična motnja skoraj enako kot ˝karierni samomor˝. Vojna zaznamuje ljudi in jih spremeni, pa naj gre za vojake, taboriščnike ali tiste ljudi, ki se jih grozote sploh niso neposredno dotaknile (Jazbec, 2016). Nasilje v času vojnega stanja, ki ga udeleženi doživijo, lahko vpliva tudi na svojce žrtev in celo na psihologe, ki se ukvarjajo s to problematiko, pa naj bo to problematika iz področja svetovanja, klinične, eksperimentalne, humanistične ali organizacijske psihologije. Večina sodobnih vojska ima dobro razvito in učinkovito psihološko službo. A kljub vsej sodobni tehnologiji, je človek, kot dejavnik v oboroženem boju, tisti, ki obvladuje čas in prostor. Vojna ima v družbeni zavesti ambivalentni pomen. Po eni strani se enači s pogumom in preizkusom volje človeka in naroda, po drugi pa je sinonim za trpljenje in smrt. Nobena vojna namreč ne temelji na racionalni logiki. O vojni in njenih vzrokih obstaja ogromno knjig in zapisov, a vedno jo povzročijo ljudje sami. Ne glede na zle ali dobre namene, je vojna nekaj, kar počnejo ljudje in ne nekaj, kar se zgodi samo. V času, ko se vse okoli nas res hitro spreminja, je izražena potreba po priznanju, da so spremembe v zadnjih desetletjih prinesle velik premik v smislu, kako ljudje svet vidijo.
Ključne besede: vojaški psihologi, vojaška psihologija, vojaki, vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 216; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

2.
Stres in zadovoljstvo na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Saša Marković, 2023, diplomsko delo

Opis: Stres je vsakdanji spremljevalec vsakega posameznika, gre namreč za telesni odziv na dražljaje, ki nas obdajajo v okolju. Določena stopnja stresa je za naše telo koristna in nas lahko motivira, a če je stopnja stresa previsoka, lahko odzivi našega telesa odpovejo in se posledično spravimo v še večjo nevarnost. Ker dolgotrajna izpostavljenost stresu na našem telesu lahko pusti hude posledice in vodi v različna psihosomatska obolenja, je bistvenega pomena, da znamo stres omejevati. Diplomsko delo se posveča doživljanju stresa na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski. Na omenjenem delovnem mestu so namreč osebe, že zaradi narave poklica, vsakodnevno izpostavljene določeni stopnji stresa, a vsekakor se stopnja stresa samo še poviša v primeru izrednih razmer, kot so recimo v zadnjih letih pandemija koronavirusne bolezni covid-19, vojne situacije, požari, žledolomi in druge naravne katastrofe. Zato je še toliko pomembnejše, da zaposleni na tem delovnem mestu vedo, kaj lahko storijo sami, da stopnjo stresa zmanjšajo, kaj lahko stori njihov delodajalec in tudi kako zvišati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Na osnovi izvedene raziskave, v kateri je v ospredju stopnja stresa in zadovoljstva na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski, so tako podane ključne ugotovitve ter tudi možni predlogi in nasveti, tako za vojake kot za delodajalca, kako poskrbeti za primerno uravnavanje stresa na delovnem mestu in uspešno višanje zadovoljstva.
Ključne besede: stres, zadovoljstvo, delovno mesto, poklicni vojaki, Slovenska vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

3.
Nekateri dejavniki telesne obremenitve pri opravljanju profesionalnega dela v varstvoslovju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Rok Mekina, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisano raziskovanje področja profesionalnega dela v varstvoslovju, in sicer poklicnega vojaka ter poklicnega gasilca. S pomočjo deskriptivne metode, metode kompilacije in komparativne metode je bilo preverjeno, kakšen je selekcijski postopek za izbrana poklica, predvsem pa kakšno je preverjanje gibalnih sposobnosti in merila za ta dva poklica. Spoznano je bilo, da gre pri obeh poklicih za zelo dinamično in nepredvidljivo delo, ki velikokrat poteka v težkih delovnih razmerah. Iz tega razloga je ključnega pomena dobra fizična in psihična pripravljenost, ki omogočata uspešnejše in varnejše delo. Glavne ugotovitve diplomskega dela so, da so kljub podobnostim med poklicema, selekcijski postopki, preverjanje gibalnih sposobnosti in tudi merila za le-te različni, imajo pa nekaj skupnih točk, kot je npr. obvezna nekaznovanost kot pogoj za prijavo kandidata, obvezno usposabljanje, obvezni zdravniški pregled, obvezna letna preverjanja sposobnosti itd. Glavne razlike so pri testih, ki se uporabljajo za preverjanje gibalnih sposobnostih v procesu selekcioniranja, v testih, ki se uporabljajo za letno preverjanje sposobnosti, ter posledično tudi v merilih za uspešno opravljene tovrstne teste.
Ključne besede: varstvoslovje, poklici, profesionalno delo, gasilci, vojaki, telesna obremenitev, usposabljanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.01.2022; Ogledov: 550; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

4.
Primerjava nacionalne poklicne kvalifikacije vojaka in policista v smislu 37. a člena Zakona o obrambi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nicole Ivanič Janičić, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo primerjavo nacionalne poklicne kvalifikacije vojaka in policista. Sodelovanje Slovenske vojske in slovenske policije ni nič tujega, leta 2015 pa je sodelovanje postalo še tesnejše. Migrantsko-begunski prehod čez južno mejo Slovenije je Vlado Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije prisilil, da premislita o zapisanem v 37. členu Zakona o obrambi, in sicer da pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju nalog, ki jih opravljajo v sodelovanju s Policijo, pri varovanju državne meje nimajo policijskih pooblastil. Tako je državni zbor 21. 10. 2015 sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi, s katerim so pripadniki Slovenske vojske dobili nova izjemna pooblastila vojske. Vojaki Slovenske vojske tako lahko ob uveljavitvi sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil vojske v sodelovanju s Policijo opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Namen primerjave nacionalnega poklicnega standarda vojaka in policista je bil ugotoviti, ali so vojaki Slovenske vojske usposobljeni za izvajanje izjemnih pooblastil vojske, ki v osnovi veljajo za policiste slovenske policije. Rezultati primerjave so pokazali, da med poklicnima standardoma vojaka in policista obstajajo razlike in to na najbolj pomembnem področju operativnega dela. Razlike med standardoma kažejo na to, da vojaki Slovenske vojske niso usposobljeni za izvajanje pooblastil, ki v osnovi veljajo za policiste, čeprav jih potrebujejo za pomoč Policiji pri širšem varovanju državne meje.
Ključne besede: diplomske naloge, vojaki, policisti, nacionalna poklicna kvalifikacija, Zakona o obrambi
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 605; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

5.
Fizična pripravljenost policista v primerjavi s fizično pripravljenostjo vojaka : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Sara Ajdnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo dve največji varnostni državni instituciji, policijo in vojsko. V slednjih so zaposlene osebe, ki varujejo javni red in mir. Od njih se pričakuje odlična psiho-fizična pripravljenost, saj so oni tisti, ki branijo državo ter njene državljane. Zanimalo nas je, koliko časa dejansko vložijo v svoj razvoj, ter koliko k temu prispevajo institucije, v katerih so zaposleni. Z kvalitativno analizo smo ugotavljali, koliko in če sploh se posvečajo športnim dejavnostim, zaradi katerih lahko ohranjajo svojo fizično kondicijo. Raziskali smo tudi, kdo ima možnost do fizične dejavnosti med službo, ki bi jim glede na ostre kriterije pred vstopom v vojsko ali policijo morala biti omogočena ter vzdrževana tudi ko so že enkrat v delovnem razmerju. Na policijskih upravah potekajo usposabljanja za policiste Posebne policijske enote, policiste v streljanju in vadba samoobrambe. Vsakemu udeležencu pripada osem ur usposabljanja mesečno in sicer, tri ure za teoretično izpopolnjevanje ter pet ur za praktični postopek in samoobrambo. V sodelovanju s fakulteto za šport je Generalna policijska uprava predpisala program za spremljanje psihofizičnega stanja policistov. Program obsega vsebine iz področja policijskih pooblastil, praktičnih postopkov s samoobrambo, ravnanje in streljanje z orožjem, ter psihofizične zmožnosti (Podlogar, 2014). Rezultati so pokazali, da policija svojim pripadnikom omogoča telesno aktivnost, vendar v zelo omejeni količini. Medtem pa pripadniki vojske vsakodnevno izvajajo razne fizične aktivnosti, njihova pripravljenost pa se meri enkrat letno na preizkusu gibalnih sposobnosti. Vsak vojak je ocenjen, če se med njimi najde kakšen, ki opravi preizkus dve leti zaporedoma z najnižjo oceno, je ta potencialen kandidat za prekinitev delovnega razmerja. Vojska skrbi, da so njeni pripadniki odlično fizično in psihično pripravljeni. Glede na ugotovljeno, je zelo zanimivo dejstvo to, da so psihofizični kriteriji za sprejem policista na akademijo precej težji od psihofizičnih kriterijev za sprejem vojaka na usposabljanje.
Ključne besede: policija, policisti, vojska, vojaki, fizična pripravljenost, uposabljanje, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.05.2018; Ogledov: 1702; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (665,38 KB)

6.
Aerobne in anaerobne obremenitve pri poklicih s področja varstvoslovja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Edis Rujović, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava energijske procese, ki se odvijajo v telesu med naporno fizično aktivnostjo. Anaerobni in aerobni procesi, ki se dogajajo pri tem, so zelo pomembni pri opravljanju fizično visoko zahtevnih nalog, ki jih opravljajo policisti, gasilci in vojaki. Predstavljeni so študijski primeri s tega področja. Zaposlene v policiji, gasilstvu in vojski moramo, preden začnejo opravljati svoje delo, ustrezno testirati in ugotoviti, ali so ga fizično sposobni opravljati. Vsekakor je pomembno tudi, da jih testiramo skozi neko periodično obdobje in s tem zagotavljamo kakovosten delovni proces in konstantno produktivnost. Obstajajo razlike med spoloma, vendar pa mora biti ne glede na to delovna naloga opravljena, še posebej če gre za človeška življenja. Neaktivnost in prekomerna telesna teža pa zagotovo otežujeta opravljanje fizično napornih delovnih nalog.
Ključne besede: varstvoslovje, policija, oborožene sile, policisti, gasilci, vojaki, fizične obremenitve, aerobna vadba, anaerobna vadba, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2016; Ogledov: 1307; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (550,48 KB)

7.
Stres pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske na mednarodnih mirovnih operacijah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksandra Rajh, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet naše diplomske naloge je bil predvsem stres na delovnem mestu, v raziskovalnem delu predvsem stres pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske na mednarodnih mirovnih operacijah. Na kratko smo predstavili tudi pojem stres, mednarodne mirovne operacije (MMO) in pa Slovensko vojsko (SV). Pri raziskovalnem delu smo izvedli anketiranje v dveh vojašnicah, v Vojašnici Vincenca Repnika in v Vojašnici generala Maistra, v katerih je anketo izpolnilo 105 pripadnikov stalne sestave SV. Iz analize podatkov smo ugotovili, kateri so največji stresorji za pripadnike na MMO. Postavili smo si štiri hipoteze, ki so zajemale nekatere stereotipne ideje javnih občil in slovenske civilne javnosti o SV na MMO. Izkazalo se je, da so stereotipi v neki meri še vedno resnični. To se je pokazalo pri dveh hipotezah. Ena od hipotez se nanaša na seksizem v SV, ki se tam še vedno pojavlja, saj je po mnenju premnogih vojska moška institucija. Prav tako se je izkazal za resničnega zadnji stereotip, ki govori o »nadrejenih, ki delajo pod veliko manjšim stresom kot njihovi podrejeni«. Ostali dve hipotezi smo zavrnili. Strah za svoje življenje, ki je bil nekoč vedno prisoten pri vojaških nalogah v tujini, dandanes pri pripadnikih stalne sestave SV ni več pogost. Hipoteza, ki trdi, da je družina prokreacije pomembnejša od primarne družine, torej stereotip o starejših (da so ti neuporabni, »za časom«, itd.), pri pripadnikih SV prav tako ni pogost. Tem je primarna družina (mati, oče) še kako pomembna.
Ključne besede: vojska, vojaki, mirovne operacije, stres, stres na delovnem mestu, preprečevanje, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1192; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

8.
Slovenski vojaki na vzhodni fronti v prvi svetovni vojni: Od izbruha vojne do odprtja soške fronte
David Hazemali, 2016, magistrsko delo

Opis: Avstro-Ogrska je dočakala prvo svetovno vojno povsem nepripravljena. Spretni madžarski politiki in popuščanje le-tem s strani avstrijskega cesarja in madžarskega kralja Franca Jožefa sta bila faktorja, ki sta močno vplivala na to, da so avstro-ogrske oborožene sile, razdeljene na skupno vojsko, avstrijsko in madžarsko domobranstvo, postale številčno, predvsem pa tehnološko zaostale tistim iz drugih velesil takratnega sveta. Ko so vidovdanski streli v Sarajevu kulminirali v vzročno-posledičnih vojnih napovedih obeh formiranih se taborov, so se tudi nad slovenske domove zgrnili črni oblaki. Okrog 30.000 slovenskih vojakov je bilo skupaj s sto tisočimi vojaki drugih narodov dualistične monarhije poslanih v Galicijo, kjer jih je pričakala daleč številčnejša vojska ruskega imperija. V manj kot dveh mesecih od izbruha vojne je Avstro-Ogrska izgubila Galicijo in utrpela več kot sto tisoč mrtvih vojakov. Na teh bojiščih na vzhodni fronti, ki niso v prvih mesecih vojne v ničemer spominjala na tista iz drugih front, je padlo tudi na tisoče Slovencev. Krivdo za tak razplet gre pripisati avstro-ogrskemu generalštabu, ki ga je v tistem času poosebljal njegov načelnik Franz Conrad von Hötzendorf, ki je popolnoma podcenil udarno moč takrat sodobnega topništva in dajal primat pehoti in boju mož na moža. Tej katastrofi je v zimi 1914 – 1915 sledila še hujša, znana kot Karpatenwinter. Če je v bojih za Galicijo Conrad von Hötzendorf izgubil srce avstro-ogrske vojske, je v zimskih spopadih v Karpatih izgubil še tisto, kar je od vojske ostalo, skupaj s celo generacijo neutrjenih in neizšolanih rezervistov. Med pehotnimi polki, ki so utrpeli največje izgube, so bili tudi 'slovenski'. S padcem utrdbenega mesta Przemyśl 22. marca leta 1915 je bil poraz Avstro-Ogrske popoln in zgolj posredovanje Nemčije je dualistično monarhijo obvarovalo pred dokončno dezintegracijo. O tej moriji, ki velja za eno najmanj raziskanih aspektov prve svetovne vojne, smo nekaj ključnih fragmentov dobili iz ohranjene pisne zapuščine slovenskih vojakov, ki so jo doživeli.
Ključne besede: Prva svetovna vojna, vzhodna fronta, slovenski vojaki, Avstro-Ogrska, Galicija
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 4930; Prenosov: 1129
.pdf Celotno besedilo (846,64 KB)

9.
Junaki
Franc Hubad, 1889

Opis: Knj. 1. - 1889. - 88 str.
Ključne besede: Slovenci, vojaki, biografije
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 872; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici