| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji
Silvo Grčar, Katja Eman, 2022, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 306; Prenosov: 22
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
KRIMINOLOŠKI VIDIKI VOJNIH HUDODELSTEV IN HUDODELSTEV ZOPER ČLOVEČNOST
Ljubomir Eraković, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava kriminološke vidike odklonskega obnašanja, ki ga mednarodno pravo uvršča med vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost. Oboje vključuje kazniva dejanja kot so umor, mučenje, posilstvo in množično pobijanje ali pokole, ki so storjeni v kontekstu vojne in oboroženih spopadov. Za vojskovanje so vedno bile značilne zakonske ali konvencionalne meje, ki ločujejo bojevanje od kriminala. Vojna od posameznikov zahteva obnašanje, ki je v nasprotju z njihovimi lastnimi interesi oz. tveganje življenj za domovino ali njene cilje. Zaradi tega zahteva nekakšno legitimacijsko ideologijo. Vojni zločini so proizvod interakcije med individualno in organizacijsko odklonskostjo. Motivi voditeljev, ki ukazujejo ali dovoljujejo zločine so lahko precej različni od motivov neposrednih izvrševalcev, ki so pogosto tako emocionalni kot instrumentalni. Tako kot druge oblike organizirane kriminalitete, vojni zločini zahtevajo analizo na treh ravneh: strukturni ali družbeni, institucionalni in individualni. V tem oziru to lahko pomeni naslednje: upoštevanje konvencionalnih pravil se ne spodbuja, vojaški poveljniki sprejemajo kriminalno početje kot dejavnik strategije in posamezni bojevniki imajo motive za kršitev norm, ki pretehtajo razloge za njihovo upoštevanje. Poleg tradicionalnih vidikov, visoko tehnološka oborožitev v moderni družbi omogoča nove oblike odklonskosti v kontekstu vojne: ločevanje odločitve in dejanja ter pobijanje z razdalje z minimalnim tveganjem. Takšno depersonalizirano nasilje lahko povzroči uničevanje življenj in premoženja civilistov ogromnih razmer, ki se običajno zagovarja kot neizogibna sila, vojaška nujnost ali postranska škoda ter kot podobni evfemizmi. Množične poboje najdemo v večini vojn, od starodavnih do modernih, in ne samo kot ekscese ampak kot njihovo sestavno dimenzijo. Vendar se takšna oblika destrukcije včasih spremeni v blaznost. Izvajalci množičnih pobojev določajo le-tem specifične politične in strateške cilje. Ti cilji se lahko spremenijo s potekom akcije, mednarodnega konteksta, reakcije žrtev ali drugih spremenljivk. Razlikujemo dva osnovna tipa ciljev povezanih s procesom delnega ali celo popolnega uničenja neke skupnosti: podjarmljenje ali izkoreninjenje. Navadni ljudje, ki samo opravljajo svoje delo, brez posebne osebne sovražnosti, lahko postanejo posredniki v zastrašujoče destruktivnem procesu množičnega pobijanja. Storilci uporabljajo različne tehnike nevtralizacije in racionalizacije kot izgovor za kršitev moralnih norm in izključitev žrtev iz moralnih ozirov. Skupinski konformistični pritiski na posameznika ta proces dodatno okrepijo. Toda običajne razlage, kot so poslušnost avtoriteti in skupinski konformistični pritiski, ne upoštevajo dejavnika neutemeljene krutosti oziroma vneme, ki presega službeno dolžnost, ki jo izkazujejo številni udeleženci grozodejstev in množičnih pobojev. Vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost lahko opazujemo kot smrtonosno medsebojno delovanje racionalne politične odločitve ter iracionalnih ali emocionalnih procesov, ki jih takšna odločitev lahko sproži.
Ključne besede: kriminologija, vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, kriminaliteta države, vojaška kriminaliteta
Objavljeno v DKUM: 28.10.2010; Ogledov: 2945; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (493,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.88 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici