1. |
2. |
3. |
4. Preprečevanje obveščevalne dejavnosti (vohunstva) v korporacijah : magistrsko deloŽiga Vehar, 2022, magistrsko delo Opis: Obveščevalna dejavnost in vohunjenje sta se v zadnjih letih preselila z države in varnostnih institucij v zasebni sektor, predvsem zaradi pridobivanja konkurenčne prednosti. Podjetja in organizacije, ki hočejo zaščititi svojo intelektualno lastnino, kot tudi zaupne podatke, tako uporabljajo različne zaščitne ukrepe, ki preprečujejo nepooblaščene dostope do informacij. Namen magistrskega dela je tako pregled razvoja korporativne obveščevalne dejavnosti in pravne ureditve tega področja; pregled modela upravljanja tveganj ter predstavitev sistema upravljanja varnosti informacij. V izvedeni anketi se je ugotovilo, da imajo podjetja v večini primerov implementirane fizične zaščite in zaščite informacijskih sistemov, šibko področje pa je upravljanje s človeškimi viri in tretjimi strankami, predvsem pa je problematično pomanjkanje izobraževanja in ozaveščanja zaposlenih o tveganih vedenjih ter možnostih preprečevanja obveščevalne dejavnosti. V magistrskem delu sta bila izvedena tudi intervju in študija primera z vzorčnim podjetjem, kjer se je ugotavljalo, kakšne ukrepe sprejemajo multinacionalke, ne samo pri normalnem poslovanju, temveč tudi pri gospodarskih prevzemih ali razdružitvah z drugimi podjetji. Podjetjem se predlaga predvsem aktivno deljenje informacij in dobrih praks, izobraževanja ter udeležbe na varnostnih konferencah in dogodkih, kjer sta informacijska varnost in preprečevanje obveščevalne dejavnosti glavni temi. Ravno tako se priporoča občasne najeme zunanjih agencij za preglede informacijskih sistemov in njihove izboljšave.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, industrijsko vohunstvo, korporacije, SUVI, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 777; Prenosov: 126
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
5. Pomen in delovanje dvojnih vohunov med drugo svetovno vojno : diplomsko delo univerzitetnega študijaAnja Golja, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o drugi svetovni vojni in delovanju obveščevalnih služb v tem obdobju. Opisuje na kakšen način so obveščevalne službe in njihova uporaba dvojnih vohunov vplivala na izid vojne in kateri so bili najbolj znani primeri dvojnih vohunov. Analizirali smo delovanje najbolj znanih dvojnih vohunov med tem obdobjem in s tem ugotovili pomen njihovega delovanja na končno zmago zaveznikov.
Druga svetovna vojna velja za eno najbolj krvavih obdobij v človeški zgodovini. Začela se je leta 1939, ko je Nemčija pod poveljstvom Adolfa Hitlerja napadla najprej Poljsko, nato pa z bliskovito vojno nadaljevala po Evropi. Drugo svetovno vojno lahko označimo kot totalno vojno, saj so se bitke odvijale po celem svetu, vključeno pa je bilo večina svetovnih držav. Vojna se je končala leta 1945 po kapitulaciji Nemčije maja in nato septembra še Japonske.
Med drugo svetovno vojno je imela pomembno vlogo obveščevalna dejavnost. Ta ima veliko različnih definicij, v širšem smislu pa pomeni rezultat zbiranja, analiz, združevanja in interpretacije podatkov, ki zadevajo določene vidike v tuji državi in ki so ali bodo pomembni za načrtovanje lastnim politikom. Obveščevalno dejavnost izvajajo obveščevalne službe, ki podatke zbirajo, jih združujejo v analitične izdelke in posredujejo naročnikom. Obveščevalne službe praviloma delujejo pod okriljem politične oblasti na katere tudi vpliva njihovo delovanje. Pomembno vlogo imajo v času kriznih situacij in vojn.
Med drugo svetovno vojno so v okviru obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti države uporabljale vohune. Najbolj razvito tehniko vohunstva so imeli v Veliki Britaniji pod vodstvom MI5 in MI6. V sistemu dvojne kombinacije so odkrili in spreobrnili sovražne vohune, kar jim je prineslo veliko prednost pred drugimi državami. Dvojni vohuni so postali pomembno orožje s katerimi so države vplivale na izide bitk, saj so imeli dostop do informacij o oborožitvi in načrtih vojaških operacij. Prav tako so lahko uspešno dezinformirali nasprotnika, kar je veliko pripomoglo k vojaškim uspehom. Pri svojem delu pa so morali biti zelo previdni, saj so delovali pri dveh obveščevalnih službah in niso smeli narediti nobene napake, ki bi njihovo dvojno delovanje lahko razkrila.
Ključne besede: druga svetovna vojna, obveščevalna dejavnost, vohunstvo, dvojni vohuni, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 2227; Prenosov: 313
Celotno besedilo (542,84 KB) |
6. Gospodarsko vohunstvo - upravljanje s tveganji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloNina Kramar, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so opisane razsežnosti gospodarskega vohunstva. V ospredju je ločnica med legalnim in nelegalnim pridobivanjem podatkov, ki se ga subjekti poslužujejo, in metod, ki jih pri tem uporabljajo. Razmejena je vloga obveščevalnih služb v slovenskem gospodarskem prostoru. Primeri nekoč in danes ponazarjajo razvoj gospodarskega vohunstva skozi zgodovino. Normativna urejenost področja vohunjenja v Sloveniji je obravnavana v sklopu različnih zakonov. Pozornost je namenjena tudi reševanju problema odtujevanja podatkov in načinom, kako zaznati tveganje ter ustrezno ukrepati. Posledice vohunjenja in odtujevanja podatkov se kažejo kot izguba konkurenčne prednosti na trgu, nastanek intelektualne in materialne škode, v skrajnosti celo propad podjetja. Skozi postavljene hipoteze sem ugotovila, da je področje gospodarskega vohunstva v Sloveniji slabo raziskano, saj v sodni praksi ni zabeleženega primera. Slovenska podjetja se nevarnosti odtujevanja podatkov premalo zavedajo in preveč pozornosti posvečajo fizičnem varovanju. Pri nas ima pooblastila za pridobivanje tajnih podatkov SOVA, in sicer le v sklopu zagotavljanja in varovanja nacionalne varnosti. Žrtve gospodarskega vohunjenja so podjetja, ki proizvajajo pomembne produkte in imajo na trgu veliko konkurentov. Podjetja se lahko pred vohunjenjem zaščitijo s sprejetjem ustrezne varnostne politike.
Ključne besede: vohunstvo, gospodarsko vohunstvo, obveščevalne službe, poslovne skrivnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.02.2014; Ogledov: 2213; Prenosov: 324
Celotno besedilo (624,88 KB) |
7. Obveščevalna dejavnost na ekonomskem področju : magistrsko deloJernej Podgornik, 2013, magistrsko delo Opis: Obveščevalna dejavnost na ekonomskem področju je v zadnjih dveh desetletjih postala temelj stabilnosti držav na eni in konkurenčnega napredka gospodarskih družb na drugi strani. Večina obveščevalnih aktivnosti na področju ekonomije in gospodarstva obsega legalne pristope pridobivanja in vrednotenja podatkov. Izjema je vohunjenje, ki je v gospodarstvu še vedno prisotno. Visoka stopnja tveganja in možnosti pravnih sankcij odtehta želja po hitrem doseganju gospodarske rasti in približevanju najbolj uspešnim konkurentom na trgu. V procesu globalizacije in bliskovitega razvoja novih tehnologij je postala skrb za varovanje poslovnih skrivnosti in tržnih prednosti težji zalogaj, kot kadarkoli prej. Obenem so se gospodarske družbe znašle v položaju, ko morajo svojo eksistenco graditi na stalnem razvoju in držanja koraka pred konkurenco. Spremljanje dejavnosti konkurenčnih družb, analiziranje njihovih razvojnih kapacitet, proizvodnih procesov in končnih produktov je ena ključnih nalog vsakega razvojno naravnanega podjetja. Potrebe po izvajanju temeljitih poizvedb o poslovanju konkurenčnih družb, preteklosti zaposlenih in njihovi lojalnosti, preverjanj skrbnosti poslovanja podjetij v primerih prevzemov in nakupov, tržnih študij in svetovalnih storitev so v tujini sprožile hiter razvoj zasebne obveščevalne dejavnosti. Na potrebe trga so odgovorile zasebne poizvedovalno-svetovalne agencije, ki so se v zadnjih dvajsetih letih pojavile predvsem v ZDA in Zahodni Evropi. V Sloveniji se sistemsko obravnavanje obveščevalne dejavnosti na ekonomskem področju še ni povsem prijelo, a majhnosti navkljub vprašanj gospodarske varnosti na račun obveščevalnega delovanja tujih akterjev ne gre zanemarjati. Razvita in izvozno naravnana domača podjetja se tega dobro zavedajo in tudi zaradi tega uspešno poslujejo. Razmere na trgu zahtevajo dodaten razvoj in vlaganja v celovitost varnostnih sistemov v podjetjih in spremljanje konkurence. Pri tem pa so v vseh vidikih obveščevalne dejavnosti na ekonomskem področju v Sloveniji še velike rezerve.
Ključne besede: gospodarstvo, obveščevalna dejavnost, ekonomska obveščevalna dejavnost, tajni podatki, poslovna skrivnost, gospodarsko vohunstvo, konkurenčno poizvedovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.09.2013; Ogledov: 2391; Prenosov: 403
Celotno besedilo (629,53 KB) |
8. Richard Sorge - mit in resničnost? : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloBlaž Vršnik, 2013, diplomsko delo Opis: Obveščevalna dejavnost je zgodovinski pojav, ki je v družbi prisoten tako rekoč že celotno človeštvo. Eden od načinov izvajanja obveščevalne dejavnosti je vohunstvo. Obveščevalne službe vohunijo v tujih državah s pomočjo tajnih sodelavcev. Tajno sodelovanje je klasična in najstarejša metoda pridobivanja tajnih podatkov. Med obveščevalci in tajnimi sodelavci lahko izpostavimo nekaj posameznikov, ki so bili zelo uspešni v svoji dejavnosti in so dobili posebno mesto v literaturi. Med njimi je tudi Richard Sorge, vohun nemškega rodu, ki je v času pred in med drugo svetovno vojno zbiral obveščevalne podatke za takratno Sovjetsko zvezo. Mnogi avtorji knjig in romanov ga opisujejo kot enega najuspešnejših vohunov vseh časov, ker naj bi s svojim obveščevalnim delovanjem na Japonskem pomagal rešiti Sovjetsko zvezo pred napadom nacistične Nemčije.
Sorgejeve izkušnje iz prve svetovne vojne, katere udeleženec je bil, so močno vplivale na njegovo življenje. Postal je komunist. Sovjeti so kmalu prepoznali njegovo nadarjenost in predanost komunizmu, zato so ga povabili, da je začel delati za njihovo organizacijo, ki je bila zadolžena za širjenje komunizma po svetu. Potem so ga premestili v sovjetsko vojaško obveščevalno službo. Največje obveščevalne uspehe je doživel na Kitajskem in Japonskem, kjer je deloval kot vodja agenturne (vohunske) mreže. Tajne podatke je pridobival s pomočjo japonskih tajnih sodelavcev in izkoriščal dober položaj na nemškem poslaništvu v Tokiu. V romanih in biografijah je prikazan kot velik ženskar in ljubitelj alkohola.
Japonske oblasti so po osmih letih obveščevalnega delovanja odkrile Richarda Sorgeja in njegove sodelavce ter jih obsodile vohunstva in delovanja proti Japonski. Richard Sorge je bil skupaj z njegovim največjim sodelavcem Ozakijem Hotsumijem obsojen na smrt. Po uradnih podatkih je bil Richard Sorge usmrčen 7. novembra, leta 1944.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, vohunstvo, vohuni, tajno sodelovanje, komunizem, Sovjetska zveza, Japonska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2679; Prenosov: 224
Celotno besedilo (915,69 KB) |
9. Vloga vohunov pri razvoju sovjetske atomske bombe : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloPetra Križan, 2013, diplomsko delo Opis: Človek se je že od nekdaj zavedal, da je potrebno biti v koraku pred ostalimi, če želi biti uspešen in inovativen. Toda kako vedeti, da ni nasprotnik v razmišljanju, če ne celo v dejanjih že pred tabo? Za razblinjanje teh dvomov so tukaj nastopile osebe − vohuni, o katerih govori to diplomsko delo. Poskušala sem predstaviti pomembnost delovanja vohunov, še posebej pa sem se seveda osredotočila na njihov prispevek k razvoju sovjetske atomske bombe.
Na samem začetku sem opisala pojme, ki so se mi zdeli ključni v diplomski nalogi. Tako sem opredelila pojem vohunstvo, podrobneje opisala razlike med agentom in vohunom, pojasnila pojem vohunske mreže ter opisala obe atomski bombi − plutonijevo in uranovo. V nadaljevanju sledi kratek pregled razvoja vohunstva skozi zgodovino, kjer sem prikazala začetke vohunjenja v različnih državah po svetu. Podrobneje sem tudi opisala, na kakšen način delujejo vohuni, s kakšnimi pripomočki si pri tem pomagajo in če za to potrebujejo ustrezna urjenja. Zanimiv je bil podatek, da jih pri vsem tem vodijo različni motivi − od denarja, maščevanja, idejnih in političnih nazorov … V samem jedru naloge sem se posvetila sovjetskemu jedrskemu projektu, se pravi podrobnejšemu opisu zbiranja podatkov o atomski bombi, o sami izdelavi ter njeni prvi eksploziji. V zadnjem delu sledi obsežen opis vohunov, ki so najbolj pripomogli k temu, da so Sovjeti v tako kratkem času razvili svojo prvo plutonijsko atomsko bombo in postali »enakopravni« Američanom, ki so do takrat edini na svetu imeli atomsko bombo.
Ključne besede: vohunstvo, vohuni, atomska bomba, Sovjetska zveza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.05.2013; Ogledov: 2165; Prenosov: 222
Celotno besedilo (234,81 KB) |
10. Vloga in pomen vohunov med hladno vojno : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeSabina Kuhelj, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o hladni vojni, obveščevalni dejavnosti in delu agentov obveščevalnih služb oziroma vohunov. Poskusili bomo tudi razložiti vlogo in pomen vohunov v času hladne vojne, ter našteli nekaj »najuspešnejših« vohunov tistega obdobja.
Hladna vojna se je pričela takoj po koncu druge svetovne vojne leta 1945 med dvema bivšima zaveznicama in povojnima velesilama-Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Med njima je potekal neprestan boj za teritorialno prevlado v svetu, tekma v oboroževanju in posledično tekmovanje v razvoju informacijske tehnologije. Konec hladne vojne pa je vezan na dogodke perestrojke in Gorbačova, ter na razpad Sovjetske zveze.
Ko govorimo o obveščevalni dejavnosti, naletimo na veliko razlag, ki se nanašajo na obveščevalne organizacije, dejavnost in celotne obveščevalne sisteme posameznih držav. V večini primerov uvrščajo obveščevalno dejavnost kot dejavnost zbiranja, analize, proučevanja in interpretacije vseh razpoložljivih podatkov. Obveščevalne službe so se razvijale skladno z razvojem družbe, po drugi svetovni vojni pa so se vzpostavili nadnacionalni obveščevalni sistemi.
Vohunstvo ima politični pomen (vsaka dejavnost, s katero se skuša priti do tajnih podatkov posameznika, ustanove, države), pravno pa je definirano kot kaznivo dejanje (predstavlja 10-20 % delež obveščevalne dejavnosti), ostali del pa predstavlja pridobivanje podatkov iz ostalih virov, predvsem javnih.
Agent oziroma vohun je po definiciji oseba, ki jo vodijo določeni motivi, da neprofesionalno, tajno in organizirano, na zahtevo in za potrebe obveščevalne službe zbira tajne informacije in jih posreduje obveščevalcu.
Izmed množice vohunov, ki so delovali v obdobju hladne vojne, lahko izpostavimo naslednje: Heinza Felfeja, Hansa Clemensa, Alfreda Frenzela, Gordona Lonsdala, Georga Blaka, Williama Vassala, Roberta Leeja Johnsona, Gunterja Guillaumeja, Olega Kalugina, Klausa Emila Juliusa Fuchsa, Harryja Golda, Juliusa in Ethel Rosenberg, Igorja Gouzenka, Cambridgeške štiri: Harolda »Kima« Philbyja, Guya Burgessa, Anthonyja Blunta in Donalda Macleana ter najslavnejšega med slovenskimi vohuni, ki je deloval v obdobju med drugo svetovno vojno in v začetku hladne vojne, Vladimirja Vauhnika.
Vohuni so bili pomemben vezni člen v tekmi med povojnima velesilama-Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Iskali, zbirali in posredovali so tajne informacije svojim nadrejenim. Te so se večinoma nanašale na oborožitev, pa tudi na razvoj tehnologije in industrije. Vohuni so imeli pomembno vlogo in pomen za napredek (oborožitve, tehnologije, politike in drugo) države, za katero so vohunili, ter za izdajanje skrivnosti nasprotnikov svoje države.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, vohunstvo, vohuni, hladna vojna, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.04.2013; Ogledov: 2213; Prenosov: 540
Celotno besedilo (475,28 KB) |
