| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Gospodarsko vohunstvo v Zvezni republiki Nemčiji : magistrsko delo
Janja Hernja, 2009, magistrsko delo/naloga

Ključne besede: vohunstvo, gospodarsko vohunstvo, Nemčija, patenti, magistrska dela
Objavljeno: 11.03.2010; Ogledov: 2496; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (767,92 KB)

4.
5.
Pravni vidik obveščevalnih dejavnosti na ekonomskem področju : diplomsko delo univerzitetnega študija
Gorazd Bratuž, 2012, diplomsko delo

Opis: Obveščevalna dejavnost je v zadnjih letih doživela temeljito preobrazbo, saj ni več dostopna le državnim aparatom, temveč njena znanja izkoriščajo širše množice zunaj tega aparata. V dobi informacijske tehnologije in vse močnejše globalizacije se je obveščevalna dejavnost pojavila tudi na ekonomskem področju. Diplomsko delo obravnava del pravne ureditve obveščevalne dejavnosti na gospodarskem področju. Obravnava gospodarsko vohunstvo, ki je močno povezano s poslovnimi skrivnostmi. Tistega, ki izvaja gospodarsko vohunstvo zanimajo podatki, ki so poslovna skrivnost. Takšni podatki pomenijo za podjetje, ki z drugimi podjetji tekmuje na trgu primerjalno prednost in so zato izpostavljeni tveganju, da si jih bodo konkurenčna podjetja hotela prilastiti. V prvem delu diplomskega dela obravnavamo pojme, ki so temeljni za razumevanje področja gospodarskega vohunstva in poslovne skrivnosti. V drugem delu je obravnavana normativna ureditev poslovne skrivnosti v slovenskem pravnem prostoru. Obravnavana je ureditev od Ustave Republike Slovenije do najpomembnejših področnih zakonov, ki so na gospodarskem, kazenskem, civilnem in upravnem področju. Temeljni zakon, ki ureja področje poslovnih skrivnosti je Zakon o gospodarskih družbah. Pri posameznem zakonu smo poskušali izpostaviti slabosti ureditve, predlagani so tudi ukrepi, s katerimi naj podjetje preprečuje gospodarsko vohunstvo in kako naj ravna podjetje, ko je že bilo žrtev gospodarskega vohunstva in izdaje poslovnih skrivnosti.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, tajni podatki, poslovna skrivnost, gospodarsko vohunstvo, pravni vidik, diplomske naloge
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 1251; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (391,27 KB)

6.
Ruska obveščevalna služba od prvih zametkov pa do danes : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Matjaž Gluhar, 2012, diplomsko delo

Opis: Komuniciranje je del našega vsakdana saj je nujno potrebno za funkcioniranje same družbe. Brez obveščanja in s tem tesno povezanih obveščevalnih služb bi države le težko funkcionirale, saj ne bi bilo pretoka informacij, ki so v današnjem svetu in času najdragocenejši vir moči. Samo diplomsko delo je kratek prerez obveščevalne službe, pojmov povezanih z njo ter nastanka in razvoja ruske obveščevalne službe od začetka pa do danes. Na samem začetku je predstavljen pojem obveščevalne službe. Opisane so vse podskupine povezani z obveščevalno službo prav tako kratka zgodovina samega nastanka obveščanja. Kasneje v naslednjih poglavjih se besedilo prevesi v jedro diplomskega dela saj začne predstavljati začetek ruske obveščevalne službe KGB. Podrobneje se dotakne začetnikov obveščanja v rusiji od Ivana Groznega pa vse do številnih varnostnih služb kot so Opričina, Tajni biro, Preobraženski biro, Tretja sekcija in Ohrana. Glavni del diplomskega dela pa je namenjen podrobnejšemu opisu predhodnic KGB, samemu razvoju, funkcijam ter organizacijski strukturi KGB. Predhodnice so slovele predvsem po svoji krutosti. Med najbolj znane predhodnice sigurno spada CHEKA katero je vodil Felix Dzerdzinski, ki je imel zelo dobre vodstvene sposobnosti obenem pa je bil tudi zelo hladen in krut. Za najbolj kruto izmed vseh pa je veljala NKVD saj v času njenega delovanja ni obstajala nobena druga kazen razen likvidacija. V zadnjih poglavjih pa se diplomsko delo dotakne še aktualne obveščevalne službe FSB, z njo povezane politike in Vladimirja Putina ter odmevnih primerov Aleksandra Litvinenka in Ane Politkovske.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, vohunstvo, KGB, zgodovinski pregledi, Rusija, diplomske naloge
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 3307; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (595,84 KB)

7.
8.
Taktika in metodika dela gospodarskih poizvedovalcev
Bernardin Gjerek, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Gospodarske poizvedbe so v slovenski teoriji in praksi še zmeraj precej nepoznan in malo raziskan pojav. Glavni cilj prispevka je opredelitev in seznanitev z različnimi zvrstmi gospodarskih poizvedb ter taktikami in metodikami dela gospodarskih poizvedovalcev. Poseben raziskovalni interes je namenjen empirični raziskavi na področju zaščite pred business intelligence v slovenskih poslovnih subjektih – ozaveščenosti podjetij/ usposobljenosti gospodarskih poizvedovalcev. Poleg tega je namen prispevka nakazati možnosti odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja obravnavanih pojavov ter opozoriti na nujnost vzpostavitve zaščitnih mehanizmov, potrebnih za obvladanje negativnih pojavov.
Ključne besede: poslovna obveščevalna dejavnost, vohunstvo, gospodarske poizvedbe, varnost informacij
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1155; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (413,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vloga in pomen vohunov med hladno vojno : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Sabina Kuhelj, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o hladni vojni, obveščevalni dejavnosti in delu agentov obveščevalnih služb oziroma vohunov. Poskusili bomo tudi razložiti vlogo in pomen vohunov v času hladne vojne, ter našteli nekaj »najuspešnejših« vohunov tistega obdobja. Hladna vojna se je pričela takoj po koncu druge svetovne vojne leta 1945 med dvema bivšima zaveznicama in povojnima velesilama-Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Med njima je potekal neprestan boj za teritorialno prevlado v svetu, tekma v oboroževanju in posledično tekmovanje v razvoju informacijske tehnologije. Konec hladne vojne pa je vezan na dogodke perestrojke in Gorbačova, ter na razpad Sovjetske zveze. Ko govorimo o obveščevalni dejavnosti, naletimo na veliko razlag, ki se nanašajo na obveščevalne organizacije, dejavnost in celotne obveščevalne sisteme posameznih držav. V večini primerov uvrščajo obveščevalno dejavnost kot dejavnost zbiranja, analize, proučevanja in interpretacije vseh razpoložljivih podatkov. Obveščevalne službe so se razvijale skladno z razvojem družbe, po drugi svetovni vojni pa so se vzpostavili nadnacionalni obveščevalni sistemi. Vohunstvo ima politični pomen (vsaka dejavnost, s katero se skuša priti do tajnih podatkov posameznika, ustanove, države), pravno pa je definirano kot kaznivo dejanje (predstavlja 10-20 % delež obveščevalne dejavnosti), ostali del pa predstavlja pridobivanje podatkov iz ostalih virov, predvsem javnih. Agent oziroma vohun je po definiciji oseba, ki jo vodijo določeni motivi, da neprofesionalno, tajno in organizirano, na zahtevo in za potrebe obveščevalne službe zbira tajne informacije in jih posreduje obveščevalcu. Izmed množice vohunov, ki so delovali v obdobju hladne vojne, lahko izpostavimo naslednje: Heinza Felfeja, Hansa Clemensa, Alfreda Frenzela, Gordona Lonsdala, Georga Blaka, Williama Vassala, Roberta Leeja Johnsona, Gunterja Guillaumeja, Olega Kalugina, Klausa Emila Juliusa Fuchsa, Harryja Golda, Juliusa in Ethel Rosenberg, Igorja Gouzenka, Cambridgeške štiri: Harolda »Kima« Philbyja, Guya Burgessa, Anthonyja Blunta in Donalda Macleana ter najslavnejšega med slovenskimi vohuni, ki je deloval v obdobju med drugo svetovno vojno in v začetku hladne vojne, Vladimirja Vauhnika. Vohuni so bili pomemben vezni člen v tekmi med povojnima velesilama-Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Iskali, zbirali in posredovali so tajne informacije svojim nadrejenim. Te so se večinoma nanašale na oborožitev, pa tudi na razvoj tehnologije in industrije. Vohuni so imeli pomembno vlogo in pomen za napredek (oborožitve, tehnologije, politike in drugo) države, za katero so vohunili, ter za izdajanje skrivnosti nasprotnikov svoje države.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, vohunstvo, vohuni, hladna vojna, diplomske naloge
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 1175; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (475,28 KB)

10.
OBVEŠČEVALNA IN PROTIOBVEŠČEVALNA DEJAVNOST HABSBURŠKIH DEDNIH DEŽEL OD LETA 1538 DO 1606
Andraž Kamenik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsklo delo Obveščevalna in protiobveščevalna dejavnost habsburških dednih dežel med leti 1538 do 1606 predstavlja pregled vsega vedenja o tej temi. V diplomi je zajeto vse od teoretičnih zasnov do čisto praktičnih primerov. Sama naloga je razdeljena na 5 poglavij. Vsako od teh predstavlja eno od pomembnih dejavnikov, ki so vplivali na delo obveščevalcev na terenu. Prav tako je zajet pisni vir, ki nazorno nakazuje izplačila obveščevalcem. Obveščevalci so prejemali velike vsote denarja. S tem denarjem so nekateri ali vzdrževali mrežo obveščevalcev ali zgolj popravljali svoj gmotni položaj. Med obveščevalci najdemo različne sloje prebivalstva in različne narodnosti. Po večini so prevladovali balkanski narodi, ki so bili pod turškim sultanatom. Delo obveščevalcev je bilo zelo odgovorno in nevarno. V nalogi je zajeta tudi protiobveščevalna dejavnost in posledice zajetja tako z ene kot z druge strani.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, vohunstvo, habsburške dežele, Vojna krajina, Hrvaška krajina, Slavonska krajina, dežela Kranjska, dežela Štajerska, dežela Koroška
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1076; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (7,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici