| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
KAKOVOST SODELOVANJA OSNOVNOŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Z VIDIKA SVETOVALNIH DELAVCEV
Maja Fridman, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem opisala delo osnovnošolske svetovalne službe in njeno sodelovanje z vodstvom šole. V teoretičnem delu sem z uporabo deskriptivne metode pedagoškega raziskovanja predstavila delo šolske svetovalne službe. Predstavila sem Programske smernice, ki so temelj šolskega svetovanja. Opisala sem glavne naloge in predstavila področja, na katerih deluje svetovalna služba. Opisala sem vodstvo šole. Ravnatelja sem izpostavila kot pedagoškega vodjo in menedžerja in navedla naloge in značilnosti, ki jih mora imeti kot dober vodja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela sem predstavila sodelovanje šolske svetovalne službe z vodstvom šole in navedla področja, na katerih sodelujejo. V empiričnem delu sem z uporabo kvalitativne metode pedagoškega raziskovanja raziskala, kakšna je kakovost sodelovanja osnovnošolske svetovalne službe z vodstvom šole z vidika svetovalnih delavk. Z uporabo nestrukturiranega intervjuja sem ugotavljala potek dela šolskih svetovalnih delavk in področja njihovega delovanja. Raziskovala sem, kako se povezujejo in sodelujejo z ravnatelji in ravnateljicami in kakšna je njihova komunikacija. Raziskala sem, kako svetovalne delavke ocenjujejo kakovost sodelovanja z ravnatelji in ravnateljicami.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolske svetovalne delavke, vodstvo šole, ravnatelj, sodelovanje, kakovost
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 299; Prenosov: 41
.doc Datoteka (462,00 KB)

12.
UVAJANJE KORPORACIJSKEGA PODJETNIŠTVA V PODJETJE ŠTAJERLES TRADE D.O.O.
Daša Korpar, 2013, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja sem obravnavala pojem in pomen korporacijskega podjetništva za podjetje ter njegovo uvajanje na praktičnem primeru podjetja Štajerles trade d.o.o. Osnovna dejavnost družbe je prodaja in montaža stavbnega pohištva iz lesa in PVC-ja. Korporacijsko podjetništvo opredelimo kot podjetništvo znotraj obstoječe organizacije. Pomeni način vedenja podjetij in poudarja uvajanje novosti na različnih področjih, npr. izdelki, storitve, tehnologije, strategije, organiziranosti itd. Pri uvajanju korporacijskega podjetništva v podjetje Štajerles trade smo prišli do kar nekaj zaključkov. Tako smo ugotovili, da vizija podjetja v celoti podpira korporacijsko podjetništvo, saj povedo, da bodo najuspešnejše in cenovno najugodnejše podjetje, ki ponuja vse od estriha do strešnega okna na enem mestu. Poslanstvo podjetja Štajerles trade temelji na poslovanju organizacije in zadovoljstvu kupcev. Da bi ustrezalo po zgledu korporacijskega podjetništva, bi moralo v poslanstvo vključiti še preostale vidike kot so: odnos do zaposlenih, konkurenca in temeljne vrednote podjetja. V podjetju Štajerles trade so smotri in temeljnih cilji zelo dobro zastavljeni. Govorijo o obnašanju in delovanju podjetja, vključujejo udeležence v podjetju in izražajo namen podjetja, zato ustrezajo kriterijem korporacijskega podjetništva. Podjetje Štajerles trade ima poslovno-funkcijsko organizacijsko strukturo. Ker pa se podjetje razvija in beleži rast glede na prejšnja leta, bo s časoma moralo začeti razmišljati o naprednejši organizacijski strukturi, saj se bo z morebitnim povečanjem števila zaposlenih, spremenila tudi sama organizacijska struktura. Kultura podjetja Štajerles trade poudarja tri vrednote: sposobnost, odgovornost in poštenost. Podjetje dokaj dobro uvaja notranje podjetništvo v kulturo podjetja, saj izpolnjujejo vse vidike notranjepodjetniške kulture. Tudi zaposlenih v podjetju podpirajo korporacijsko podjetništvo, saj je odprta možnost napredovanja, izobraževanja, komunikacije in nagrajevanja. Uvajanje korporacijskega podjetništva vključuje tudi elemente, ki se prepletajo z zadovoljstvom zaposlenih. Podjetje zato redno izobražuje in usposablja svoje zaposlene in ima razvit tudi sistem nagrajevanja. Če pogledamo podjetje Štajerles trade d.o.o. in koncept korporacijskega podjetništva v celoti, lahko trdimo, da podjetje uspešno razvija in upošteva večino kriterijev korporacijskega podjetništva. Menimo, da podjetja kot je Štajerles trade prav zaradi vpeljave korporacijskega podjetništva beležijo pozitivne učinke na poslovne rezultate. Korporacijsko podjetništvo je zato izjemnega pomena za razvoj posameznega podjetja oz. organizacije in hkrati tudi za razvoj regije oz. narodnega gospodarstva.
Ključne besede: Korporacijsko podjetništvo, politika podjetja, kultura podjetja, organizacijska struktura, vodstvo podjetja in zaposleni.
Objavljeno: 21.11.2013; Ogledov: 1344; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

13.
VPLIV UVEDBE MODELA KAKOVOSTI E-QALIN V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU NA ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH
Natalija Bukovec, 2012, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. V nalogi smo se osredotočili na kakovost storitev v institucionalnem varstvu. V socialno varstvenih zavodih je pomen kakovosti zelo bistvena, saj je konkurenca med domovi za starejše zelo velika, že zaradi cene oskrbe, vendar svojci se bodo predvsem začeli odločati na podlagi, kazalnikov, ki so merljivi in dokazljivi. Pri tem seveda imajo veliko vlogo zaposleni v socialno varstvenem zavodu, ker so s stanovalci 24 ur na dan, in je odločilnega pomena za njihovo dobro in zadovoljno bivanje v ustanovi. Zato morajo biti zaposleni zadovoljni na delovnem mestu. Namen in cilj. Prikazati ali je res možna razlika med dvema različnima domovoma za starejše, kar se tiče uvajanja modela kakovosti na zadovoljstvo zaposlenih. Raziskovalna metodologija. V magistrski nalogi je bila uporabljena deskriptivna in analitična metoda, najprej smo s pomočjo strokovne literature dobili podatke, ki so nam pomagali pri izvedbi analitičnega dela, saj smo najprej potrebovali strokovne podlage, da smo jih lahko s pomočjo raziskovalnega dela potrdili oziroma ovrgli. Na podlagi analize smo želeli dobiti odgovore na postavljene hipoteze. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Dobljene podatke smo obdelali in vizualizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel, Microsoft Office Word, program EpiData ter z programom SPSS. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da smo lahko dve hipoteze potrdili in eno le delno potrdili, vendar smo prišli do zaključka, da zaposleni obeh domov za starejše IX menijo, da potrebujejo spremembo, oziroma jim je model kakovosti E-Qalin pomagal na poti do zadovoljstva. Sklep. Zaključek magistrskega dela smo lahko zaključili s spoznanji, saj smo ugotovili da vsak član institucionalnega varstva potrebuje enega od modelov kakovosti, za boljše izvajanje storitev in predvsem zadovoljstva zaposlenih, ki opravljajo to težko delo. Saj le tako, bodo lahko domovi za starejše konkurirali med seboj, glede na to da je konkurence tudi na tem področju čedalje več.
Ključne besede: Institucionalno varstvo, stanovalec - uporabnik, vodstvo, zadovoljstvo, zaposleni, organizacijska navodila, izobraževanje, model kakovosti E-Qalin.
Objavljeno: 15.02.2013; Ogledov: 1453; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

14.
UVELJAVLJANJE NASLEDSTVA ZA VODENJE ZDRAVSTVENIH IN SOCIALNIH ORGANIZACIJ
Amra Omanović, 2013, magistrsko delo

Opis: Uveljavljanje nasledstva v vodstvu organizacij ni nov pojav, je pa pomemben kot kdajkoli prej. S staranjem delovne sile, se približujemo množični upokojitvi in ostali bomo brez veliko odličnih vodij. Ko organizacija izgubi ključnega zaposlenega, nam načrtovanje nasledstva zagotavlja, da imamo kandidate, ki so pripravljeni in čakajo na izpolnitev svoje nove vloge. Pri načrtovanju nasledstva gre za postopek priprave organizacije za zamenjavo enega visoko zaposlenega z drugim, ki ga sproži upokojitev ali odstop. Prvi del magistrske naloge je teoretičen del. Predstavljen je problem, ki ga bomo raziskovali, namen, cilji in metode raziskovanja. Predstavljeni so osnovni pojmi iz področja uveljavljanja nasledstva v vodstvu zdravstvenih in socialnih organizacijah in opis obstoječega stanja na področju uveljavljanja nasledstva v vodstvu zdravstvenih in socialnih organizacijah v Sloveniji. V drugem, raziskovalnem delu smo raziskovali ali zdravstvene in socialne organizacije v Sloveniji uveljavljajo nasledstvo. Raziskava je potekala s pomočjo anketnega vprašalnika. Predstavili smo tudi šest hipotez, ki smo jih potrdili oziroma zavrgli. Rezultate smo analizirali s pomočjo s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Na podlagi pridobljenih informacij, opazovanja trenutnega stanja in opravljene raziskave smo na koncu ugotovili, da zdravstvene in socialne organizacije v Sloveniji ne uveljavljajo nasledstva, ter predstavili rešitve za uspešen prenos nasledstva.
Ključne besede: Organizacija, Vodstvo, Načrtovanje, Nasledstvo
Objavljeno: 02.07.2013; Ogledov: 820; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

15.
Razsežnosti dela managementa v varstveno delovnih centrih in centrih za socialno delo
Tatjana Bačovnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V nalogi smo najprej opisali razvoj in pomen managementa, nato pa smo se opredelili na management neprofitnih organizacij. Pri tem smo izpostavili dve vrsti neprofitnih organizacij, in sicer center za socialno delo in varstveno delovni center. Omenjeni organizaciji smo tudi podrobneje opisali. V teoretičnem delu naloge smo se prav tako osredotočili še na naloge managerjev, ekonomske vidike, odnose z javnostmi, pomen komuniciranja in pogajanja v neprofitnih organizacijah. Namen in cilj naloge: Osnovni namen magistrske naloge je raziskati razsežnosti dela managementa v centrih za socialno delo in varstveno delovnih centrih s poudarkom na znanju managementa, komuniciranja s financerji, strokovno javnostjo in učinkovitosti vodenja teh organizacij. Managerji največ časa porabijo za komuniciranje s financerji in pridobivanjem ustreznih sredstev, zato pa posledično pozabljajo na izpopolnjevanja in pridobivanja ustreznega znanja na področju managementa in komuniciranja s strokovno javnostjo, kar ima za posledico zmanjšano učinkovitost organizacije. Raziskovalna metodologija: V magistrski nalogi smo najprej uporabili deskriptivno in analitično metodo raziskovanja. Najprej smo poiskali strokovno literaturo in iz nje povzeli teoretična izhodišča za izvedbo analitične metodologije. Le-ta nam je bila podlaga za nadaljnje raziskovalno delo oz. tako smo lahko dobili odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Dobljene podatke smo analizirali in jih grafično prikazali s pomočjo računalniških programov Worda, Exela in Sps-ja. Rezultati: Na podlagi raziskave smo prišli do zaključka, da lahko eno raziskovalno vprašanje delno potrdimo, drugega pa v celoti, vendar smo spoznali, da vodilnim managerjem zmanjkuje časa pri opravljanju vsakodnevnih nalog pri vodenju organizacije. Sklep: Na koncu magistrskega dela smo prišli do zaključka, da se zaradi pomanjkanja sredstev, ki so posledica gospodarske krize, nepoznavanja organizacij s strani države in prepogosto pomanjkanje časa vodilnih managerjev, pozablja na kakovost dela, ki bi pa morala biti na prvem mestu.
Ključne besede: center za socialno delo, varstveno delovni center, manager, vodstvo, zaposleni, neprofitna organizacija
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1020; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (636,10 KB)

16.
VLOGA SOUPRAVLJANJA ZAPOSLENIH V VODENJU PODJETJA
Špela Pušelc, 2015, magistrsko delo

Opis: Delavsko soupravljanje je v Sloveniji urejeno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju, od delavcev pa je odvisno, ali te pravice koristijo ali ne. Ob ustanovitvi sveta delavcev v podjetju imajo delavci preko le-tega možnost pridobitve določenih informacij, ki se navezujejo posredno ali neposredno na njihovo delovno mesto in so na ta način obveščeni o tekočih dogodkih. Možnost imajo tudi soodločanja in/ali vplivanja na poslovne odločitve vodstva in si na ta način zagotoviti stabilna delovna mesta in boljšo prihodnost. Pravica delavcev do soupravljanja je lahko dober način za dvig motivacije zaposlenih, kar pa se management pogosto ne zaveda. Zaradi pretežno negativnega mišljenja in zaviranja delavske participacije s strani managementa le-ta ne more biti eden izmed dejavnikov uspešnosti podjetja. Le s sinergijo med željo po delavskem soupravljanju s strani delavcev in participativnim načinom vodenja s strani managementa je moč doseči obojestransko korist in zadovoljstvo, ter posledično učinkovitejše in uspešnejše podjetje kot celoto. Zaposleni so v zadnjem času postali za podjetja ključnega pomena, zato morajo biti na svojem delovnem mestu visoko motivirani, da se od njih lahko pričakuje visoka produktivnost in uspešnost. S pomočjo delavskega soupravljanja je moč doseči višjo stopnjo informiranosti zaposlenih, s čimer se počutijo pripadne podjetju. Na ta način se med drugim vzpodbuja tudi inovativnost zaposlenih, na podlagi katere dajejo pobude in predloge za izboljšanje, od managementa pa je odvisno, v kolikšni meri jih bodo upoštevali. Glavni pobudniki za ustanovitev sveta delavcev v podjetju so najpogosteje sindikati, katerih glavna naloga je, boriti se za pravice delavcev. Z delavskim soupravljanjem pa želijo sindikati doseči, da zaposleni svoje pravice, ki so jim z zakonom dane, izkoriščajo v večji meri in jim pri tem nudijo strokovno pomoč s tega področja. Pri sestavi članov sveta delavcev je smiselno, da se vključijo tudi kadrovske službe, saj s svojimi evidencami in izkušnjami z zaposlenimi vedo o njih največ.
Ključne besede: delavsko soupravljanje, participativni management, motivacija, informacije, pripadnost podjetju, kadrovske službe, sindikati, svet delavcev, zaposleni, vodstvo
Objavljeno: 21.04.2015; Ogledov: 2636; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

17.
REFORMA KADROVSKIH PREDPISOV V EVROPSKIH INŠTITUCIJAH - ODZIV EVROPSKE UNIJE NA TRENUTNO STANJE NA TRGU DELA V EVROPI
Karmen Senekovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo prikazuje reformo kadrovskih predpisov v evropskih institucijah ter njihove posledice na uslužbence, predvsem tiste, ki delajo v Evropski komisiji. V teoretičnem delu smo predstavili Evropsko unijo in njene institucije, Evropski urad za izbor osebja in bistvene novosti, ki jih je prinesla zaposlitvena reforma. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave preverili mnenje anketiranih zaposlenih v Evropski komisiji o zaposlitveni reformi in njenih posledicah zanje. Zanimalo nas je tudi, v čem vidijo uradniki prednost biti zaposlen v Evropski komisiji in nasploh v evropskih institucijah. Na osnovi njihovih odgovorov smo podali predloge, ki lahko koristijo tako vodstvu kot tudi uslužbencem, da skupaj najdejo primerne rešitve za povečanje nekaterih težav, ki so povezane z zaposlitveno reformo.
Ključne besede: Evropska komisija, zaposlitvena reforma, vodstvo, spremembe, uradniki
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 328; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

18.
POSTOPKI UGOTOVITVE OBSEGA IN DELEŽEV TER DELITVE SKUPNEGA PREMOŽENJA ZAKONCEV IN ZUNAJZAKONSKIH PARTNERJEV
Adrijana Stare, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani procesni problemi, ki nastajajo v postopkih glede ugotavljanja obsega in delitve skupnega premoženja med zakonci tako v pravdnem kot v nepravdnem postopku. Ugotavljanje obsega in delitve skupnega premoženja se praviloma začne v nepravdnem postopku in v primeru spora glede obsega in deležev nadaljuje v pravdnem postopku. Posebna pozornost je namenjena posameznim procesnim institutom, ki so se v sodni praksi izkazali kot najbolj problematični (prekluzija, materialno procesno vodstvo, izvedenska mnenja, načini delitve, oblikovanje tožbenih zahtevkov, dokazno breme, delitev v pravdnem postopku,…). Na podlagi analize sodne prakse in različnih teoretičnih pristopov je podanih več odgovorov na številna vprašanja glede vodenja nepravdnega postopka, pri čemer glede obravnavanih postopkov ni nobenih posebnih postopkovnih določb, niti v nepravdnem niti v pravdnem postopku. Praviloma bi se moralo celotno skupno premoženje razdeliti v enem nepravdnem postopku, saj je le na ta način o delitvi mogoče odločiti tako, da se vsakemu izmed udeležencev dodelijo posamezne stvari iz skupnega premoženja. Kakor hitro pride med udeleženci nepravdnega postopka do spora o obsegu skupnega premoženja ali glede deleža posameznega zakonca na njem, mora nepravdno sodišče udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pot pravde. Določnega petita glede glavnih stvari in stranskih terjatev v nepravdnem postopku ni potrebno navesti, prav tako ne, na kakšen način naj se premoženje razdeli. Glede na smiselno uporabo določb zakona, ki ureja pravdni postopek, ni dvoma, da prekluzija velja v vseh nepravdnih predlagalnih postopkih, med katere spada tudi postopek delitve skupnega premoženja. Narava razmerja v nepravdnem postopku utemeljuje tudi širši, bolj odprt in liberalnejši pristop pri materialnem procesnem vodstvu. Navedeno pa poleg drugih opisanih značilnosti nepravdnega postopka omogoča, da je nepravdni postopek bolj fleksibilen od pravdnega. Tožbeni zahtevek, s katerim naj sodišče ugotovi obseg skupnega premoženja in deleže pravdnih strank je ugotovitvene narave. Praviloma sodišča, če obstajajo posebne okoliščine, dopuščajo tudi dajatvene zahtevke, s katerimi bivši zakonci dosežejo delitev skupnega premoženja že v pravdi. V magistrski nalogi je zavzeto stališče, da je takšen način parcialne delitve neustrezen, saj je v tem primeru fizična delitev težje izvedljiva, pa tudi sicer v zakonu delitev v pravdnem postopku ni predvidena. Podana je tudi primerjava z avstrijsko ureditvijo, kjer se celoten obseg premoženja zakoncev ugotavlja in deli v enem nepravdnem postopku in z ureditvijo na Hrvaškem, kjer se podobno kot pri nas, premoženje načeloma ugotavlja in deli v nepravdnem postopku, lahko pa tudi v pravdnem postopku, pri čemer se lahko v pravdnem postopku opravi tudi fizična delitev. Magistrska naloga poda odgovore tudi še na druga, v sodni praksi bolj ali manj sporna vprašanja, med drugim, da ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja njen delež na celotnem skupnem premoženju in ga praviloma ni mogoče ponovno presojati niti v primeru, če je pozneje v teku pravda glede drugih stvari, ki naj bi še sodile v skupno premoženje. Nadalje, da nasprotna tožba, s katero bi drugi zakonec uveljavljal večji delež pri skupnem premoženju, po sodni praksi ni več potrebna, oziroma bi celo pomenila odločanje o isti stvari in bi jo bilo potrebno zaradi litispendence zavreči. Zaradi vedno več mešanih zakonov so v nalogi predstavljeni tudi določeni problemi v zvezi z reševanjem premoženjskih sporov med zakonci iz različnih držav in normativna ureditev na ravni Slovenije ter Evropske unije. Iz zaključnih ugotovitev izhaja, da bi bilo smiselno glede na enotno načelo obravnavanja skupnega premoženja in glede na posebno naravo teh sporov med zakonci, deloma normativno ureditev spremeniti tako, da bi obravnavani postopki bili hitreje razrešeni oziroma da bi bilo sodno varstvo bolj učinkovito. Zakonske določbe pa bi
Ključne besede: delitev skupnega premoženja, tožbeni zahtevek, predlog za delitev, prekluzija, materialno procesno vodstvo, napotitev na pravdo
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1403; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

19.
Organizacijska kultura v podjetju
Špela Lorenčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Kultura je pojem, ki nas obkroža vse življenje in nam je praktično položena v zibelko. Določa naš način življenja in komuniciranja z drugimi oziroma okoljem. Je človeška posebnost, tisto »nekaj« kar nas razlikuje od vseh drugih bitij in jo hkrati najdemo povsod v življenju kamor se podamo. Usmerjena je k zadovoljevanju človekovih potreb. Tako je prisotna tudi v različnih večjih ali manjših podjetjih oziroma organizacijah. Kot so prisotne različne kulture po svetu, imajo tudi podjetja med seboj različne kulture in ta njihova svojevrstna kultura loči posamezno podjetje od konkurence. Imenujemo jo organizacijska kultura, ki vsebuje številne sestavine, vrste ter tipologije različnih avtorjev in njihovega pogleda na kulturo. Kultura pa ne nastane takoj, sprva gre le za posameznike, ki imajo med seboj skupne cilje. Na podlagi izkušenj, mnenj, preteklih izkustev, vrednot, stališč različnih posameznikov pa se počasi začne oblikovanje kulture. Ker pa živimo v okolju, ki nenehno kliče po spremembah, je tudi spreminjanje kulture nekaj čemur se ne da izogniti. Pri tem ima ključno vlogo vodstvo podjetja, ki mora znati ohranjati obstoječo kulturo, jo znati izpopolnjevat in ohranjati vse udeležence te kulture na pravi poti. In ravno zaradi tega, ker je pri ohranjanju dobre organizacijske kulture pomemben odnos z zaposlenimi, ima tudi interni marketing velik pomen v sami organizaciji.
Ključne besede: organizacijska kultura, kultura, vodstvo podjetja, uspeh v podjetju, interni marketing, interno komuniciranje
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 329; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (943,82 KB)

20.
Preučitev razvojnih, strukturnih in okoljskih značilnosti s predlogom politike podjetja na primeru javnega zavoda
Mateja Gračnar, 2016, magistrsko delo

Opis: Ustvariti uspešno podjetje, ga voditi, usmerjati in dolgoročno dosegati dobre poslovne rezultate zahteva od vodstva izjemne napore in vodstvene sposobnosti. Ko govorimo o javnih zavodih, je njihovo delovanje še toliko bolj kompleksno in regulirano. Da lahko s svojim delovanjem vplivamo na širšo družbo z ozirom na zdravstveno stanje judi, je zavedanje o pomenu dobro opravljenega dela še toliko večje. V javnem zavodu Zasavske lekarne Trbovlje (v nadaljevanju ZLT) stremijo k dejstvu, da z uspešnim delovanjem, dobro preskrbo z zdravili in ostalim blagom ter strokovnostjo veliko prispevajo k celotni regiji in razvoju le-te. Vedo pa tudi, da njihovo dobro poslovanje omogoča ta razvoj. V magistrskem delu bomo preučili upravljanje in vodenje ZLT na področju razvojnih, strukturnih in okoljskih značilnostih z namenom podati predloge in ukrepe na področju politike podjetja, ki omogoča dolgoročno rast in razvoj zavoda. Definirali bomo pojme, kot so: politika podjetja, vizija, poslanstvo, smotri, cilji, vrednote in kultura ter opredelili njihov pomen pri dolgoročno uspešnem podjetju. Na podlagi raznolikih metodologij različnih avtorjev bomo izvedli razvojno in strukturno analizo zavoda, ki bo vsebovala analizo razvojne vizije, politike in strategij, strukturno analizo, presojanje vodenja managementa, analizo kulture z vsebovano filozofijo, etiko in drugimi dejavniki verodostojnosti ter diagnosticirali razvojno stanje zavoda, na podlagi katerega bomo lahko določili, v kateri fazi življenjskega cikla se nahaja zavod. Sledila bo okoljska preučitev razvojnih možnosti zavoda, kjer bomo naprej ocenili predviden razvoj okolja, naredili analizo okoljskih priložnosti, nevarnosti in razvojnih tveganj s pomočjo PESTEL analize in sinteze zunanjih dejavnikov EFAS. Preučitvi zunanjega okolja bo sledila preučitev notranjega okolja z analizo resursov in/ali zmožnosti, analizo razvojnih prednosti in pomanjkljivosti ter sintezo notranjih dejavnikov IFAS. S SFAS analizo bomo povzeli ključne prednosti, slabosti, priložnosti in pomankljivosti zavoda. Na koncu bomo podali morebiten predlog nove, izboljšane vizije in politike z vsebovanim poslanstvom, smotri in temeljnimi cilji.
Ključne besede: Politika podjetja, javni zavod, vizija, poslanstvo, smotri, temeljni cilji, vodstvo in vodenje
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 456; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici