1. Vpliv digitalizacije na organizacijsko kulturoLea Klenovšek, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija danes predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost in dolgoročni uspeh sodobnih organizacij. Njena vloga presega zgolj uvajanje novih tehnologij – gre za celovit proces preoblikovanja organizacijskih struktur, poslovnih modelov, načinov dela in komunikacije. Digitalna preobrazba spreminja temeljna pravila delovanja organizacij, saj omogoča hitrejše odzivanje na spremembe v okolju, izboljšano izkušnjo strank, večjo operativno učinkovitost ter spodbuja razvoj inovacij. Teoretične ugotovitve in empirični podatki iz magistrske naloge potrjujejo, da digitalizacija ni izoliran tehnični proces, temveč mora biti tesno povezana z organizacijsko kulturo in vodstvom, če želi biti uspešna.
Uspešna digitalna transformacija temelji na vzpostavitvi ravnotežja med tehnološkim napredkom, strateškim vodstvom in sposobnostjo organizacije, da kulturo dela prilagodi novim razmeram. Digitalne tehnologije same po sebi ne zagotavljajo uspeha, če jih ne spremlja sprememba v načinu razmišljanja, delovanja in sodelovanja znotraj organizacije. V tem kontekstu postaja organizacijska kultura ključni dejavnik, ki omogoča ali omejuje obseg digitalnih sprememb. Gre za kulturo, ki mora spodbujati odprtost za spremembe, fleksibilnost, pripravljenost na učenje, interdisciplinarno sodelovanje in uporabo digitalnih orodij pri vsakodnevnem delu.
Ključno vlogo pri tem ima vodstvo organizacije, saj s svojo vizijo, komunikacijo, zgledom in odločitvami pomembno vpliva na oblikovanje in utrjevanje digitalne organizacijske kulture. Voditelji, ki razumejo pomen digitalizacije, znajo ustvariti okolje, v katerem se zaposleni počutijo vključene v procese sprememb, so motivirani za pridobivanje novih znanj ter prispevajo k razvoju digitalnih rešitev. Prav tako znajo upravljati z negotovostjo in izzivi, ki jih digitalizacija prinaša, ter vzpostaviti mehanizme za stalno spremljanje napredka in prilagajanje strategij.
Razvoj digitalne organizacijske kulture mora torej potekati vzporedno z digitalizacijo. To pomeni, da je treba spodbujati kulturo, ki ceni agilnost, timsko delo, eksperimentiranje, hitre povratne informacije in proaktivno reševanje težav. Zaposleni morajo imeti možnost za stalno izpopolnjevanje svojih digitalnih kompetenc, hkrati pa mora organizacija razvijati sisteme in strukture, ki omogočajo hitro implementacijo tehnoloških rešitev in njihovo učinkovito uporabo.
Na tej osnovi lahko sklepamo, da je digitalna organizacijska kultura strateški temelj uspešne digitalne preobrazbe. Oblikovanje takšne kulture zahteva celosten pristop, ki vključuje jasno vizijo, sistematično izobraževanje zaposlenih, prilagoditev poslovnih procesov, krepitev digitalnega vodstva in oblikovanje podpornega delovnega okolja, kjer je inovativnost zaželena in nagrajena. V prihodnosti bodo za uspeh organizacij ključni dejavniki zmožnost vključevanja naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca, avtomatizacija in oblačne rešitve, hkrati pa tudi vzpostavitev hibridnih delovnih modelov, ki združujejo prednosti fizične in digitalne prisotnosti.
Najpomembnejši izziv prihodnosti pa ostaja ohranjanje človeškega vidika dela v vse bolj digitaliziranem okolju. V središču digitalne transformacije mora biti človek – zaposleni, ki s svojo kreativnostjo, prilagodljivostjo in znanjem omogoča resnične spremembe. Digitalna preobrazba torej ni več zgolj tehnični ali operativni izziv, temveč globoka strateška in kulturna sprememba, ki od organizacij zahteva novo razumevanje vloge zaposlenih, novih tehnologij in pomena organizacijske kulture za trajnostno rast in uspeh v digitalni dobi. Ključne besede: digitalizacija, organizacijska kultura, digitalna organizacijska kultura, spremembe, vodstvo, zaposleni, prilagajanje, konkurenčnost Objavljeno v DKUM: 28.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (3,74 MB) |
2. Analiza in izzivi nasledstva družinskega podjetja Ajm d.o.o.Aljaž Pernek, 2024, diplomsko delo Opis: Družinska podjetja predstavljajo pomemben del gospodarstva po vsem svetu, pri čemer v nekaterih državah dosegajo delež do 90 % vseh podjetij. V Sloveniji so ta podjetja večinoma mikro in majhna podjetja, kar se kaže v njihovi strukturi in načinu delovanja. Posebnost družinskih podjetij je njihova kompleksnost pri vodenju in upravljanju, saj se poslovno in družinsko življenje pogosto prepletata. Obenem so medsebojni odnosi v družinskih podjetjih intenzivnejši kot v drugih podjetjih in vplivajo na delovanje podjetja. Eden izmed izzivov je tudi proces nasledstva, ki ni enostaven in zahteva skrbne priprave, da bi se izognili konfliktom, ki lahko nastanejo zaradi različnih interesov ali pomanjkanja kompetenc družinskih članov. Ločimo nasledstvo v lastništvu in vodstvu, ki lahko poteka sočasno ali ločeno. Prehod podjetja iz ene generacijo v naslednjo predstavlja največjo težavo, saj veliko podjetij te aktivnosti ne preživi.
V diplomskem delu bomo na primeru podjetja Ajm d. o. o., preučili, kako lahko pravočasno in načrtno planiranje vpliva na podjetje, da bi nemoteno preživelo obdobje prenosa in delovalo enako uspešno ali še uspešnejše v primerjavi s prejšnjo generacijo. Predstavili bomo njihove ključne mejnike v času delovanja ter predstavili potek prenosa nasledstva iz prve na drugo generacijo. Dodatno bomo predstavili njihove nasledstvene možnosti in načrte za prehod nasledstva podjetja iz druge v tretjo generacijo. Ključne besede: družinsko podjetje, prehod nasledstva, lastništvo, vodstvo, medsebojni odnosi v družinskem podjetju, planiranje. Objavljeno v DKUM: 21.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,82 MB) |
3. Medicinska sestra manager in vodenje klinične ustanoveTajda Ropič, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Dober vodja se zaveda pomena vodenja in tega, da mora veščine dobrega vodenja ves čas razvijati kot odgovor na hitro spreminjajoči se sodobni svet. Na vseh področjih velja, da so odnosi pri delu, zadovoljstvo zaposlenih, njihov položaj in počutje odvisni od vodje. Namen magistrskega dela je predstaviti management, naloge in vloge managerja, karakteristike managerja ter ugotoviti, kdo je lahko uspešni vodja velike organizacije.
Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativno raziskovalna metoda dela. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Anketiranje je potekalo anonimno. Uporabljen je bil validiran vprašalnik Multifactor leadership questionnaire – MLQ 5X. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa Microsoft Excel in programa IBM SPSS Statistics 20. Uporabili smo deskriptivno in inferenčno statistiko. V okviru metod sklepne statistike smo uporabili statistična testa (χ2 test in t-test ) za preverjanje zastavljenih hipotez.
Rezultati: V raziskavo smo zajeli 60 anketirancev, od tega 20 tehnikov zdravstvene nege, 20 diplomiranih medicinskih sester, 10 pomočnikov/pomočnic strokovne vodje zdravstvene nege oddelka ter 10 strokovnih vodij zdravstvene nege oddelka. Po analizi smo ugotovili, da glede na organizacijski nivo zaposlenih ne prihaja do statistično značilnih razlik pri ocenjevanju vodje, da na delovnem mestu prihaja do vedno manj razlik ter da zaposleni pri svojih vodjih zaznavajo vedno več inspiracijskega motiviranja in pogojnega nagrajevanja.
Razprava in sklep: Management in vodenje nista enakovredna pojma, saj je vodenje kot najpomembnejši element poleg načrtovanja, organiziranja in kontroliranja sestavni del managementa. Nikakor ne moremo trditi, da so vsi vodje tudi managerji ali managerji vodje. Ključne besede: management, organizacija, zdravstvena nega, vodstvo, klinična ustanova, medicinska sestra manager Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 1242; Prenosov: 209
Celotno besedilo (922,36 KB) |
4. POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBORVanja Borko, 2017, magistrsko delo Opis: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude. Ključne besede: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva. Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 826; Prenosov: 0 |
5. ORGANIZACIJSKA KULTURA V PODJETJU KLIMA PETEK d.o.o.Andrej Postrašija, 2009, diplomsko delo Opis: Organizacijska kultura so ljudje in prav zato se kultura razlikuje od podjetja do podjetja. Z analizo kulture v podjetju Klima Petek smo ugotavljali kulturo po tipologiji Cameron-a in Quinna tako za sedanje kot prihodnje ali želeno stanje kulture v podjetju. Rezultati so pokazali, da v podejtju močno izstopa 1 tip organizacijske kulture, to je kultura klana, tako za sedanjost, kot prihodnost. To pomeni, da je organizacija usmerjena navznoter ter je fleksibilna, timsko delo pa pušča zelo močan pečat. Vsi zaposleni si tudi za v bodoče želijo nadgradnjo obstoječe, že do sedaj dobre organizacijske kulture, še posebej s poudarkom na njih samih (zaposlenih), njihovem dodatnem izobraževanju ter optimizaciji timskega dela. Ključne besede: Organizacijska kultura, organizacija, tipologije kulture, sestavine kulture, Cameron in Quinn, kultura klana, vodstvo, zaposleni. Objavljeno v DKUM: 08.03.2021; Ogledov: 1012; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vpliv osebnosti na stil vodenjaAmon Lavtar, 2020, diplomsko delo Opis: Velikokrat v življenju smo slišali izraze, kot so: »ta človek je slab vodja« ali »rojen
vodja« in podobno. V zgodovini in dandanes so vodje in šefi ipd. pomemben del
življenja v izobraževalnih ustanovah ali v delovnem okolju, vodstvo je eden izmed
najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na to, ali skupinska dejavnost uspe ali
propade.
V tem diplomskem delu je prikazana raziskava na področju povezave osebnosti s
slogom vodenja. Prvi del raziskave predstavlja, kaj sploh je osebnost kot psihološki
fenomen in kaj vpliva na človekov razvoj osebnosti. V praktičnem delu je predstavljeno,
kakšen vpliv ima osebnost na človekov slog vodenja. Izvedeni so bili intervjuji, prek
katerih smo definirali, kako se osebnost vrednoti pri slogu vodenja. Drugačne osebnosti
imajo drugače miselne procese in s tem drugačne pristope k motiviranju podrejenih. Ključne besede: vodstvo, osebnost, otroštvo, vzgoja, psihologija Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1031; Prenosov: 91
Celotno besedilo (428,68 KB) |
7. Vloga vodstva pri zagotavljanju varnosti živilJanja Robida, 2019, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Okužbe in zastrupitve, povzročene z živili, označujemo z izrazom alimentarne toksikoinfekcije. So pomembni vzrok obolevnosti in umrljivosti ljudi po vsem svetu. Predstavljajo finančno breme za podjetja in domove upokojencev, zato je naš namen predstaviti pogled in vlogo vodilnega vodstva na zagotavljanje varnosti živil.
Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja (anketna vprašalnika) in kvalitativno metodo (delno strukturirani intervju). V raziskavi so sodelovali vodilni v podjetjih in domovih upokojencev.
Rezultati: Ugotovili smo, da vodilni v živilskem podjetju in domovih upokojencev vidijo zagotavljanje varnosti živil kot pomembno poslovno prioriteto (59 % podjetij in 41 % domov upokojencev se ni strinjalo s trditvijo, da varnost živil ni poslovna prioriteta) in vizijo podjetja oz. zavoda (23 % podjetij in 16 % domov upokojencev ima varnost živil opredeljeno v viziji podjetja oz. organizacije). Poleg vseh identificiranih prednosti in ovir pri zagotavljanju varnosti živil si želijo tudi večjo podporo države (60 % podjetij in 58 % domov upokojencev je mnenja, da bi veljavna slovenska zakonodaja na področju varnosti živil morala biti bolj prijazna oz. bolj prilagodljiva do podjetij oz. zavodov). Ugotovili smo tudi, da vodilni v podjetjih v primerjavi z vodilnimi v domovih upokojencev dajejo statistično pomembno prednost kakovosti izdelkov (p = 0,024).
Diskusija in zaključek: Zagotavljanje varnosti živil je pomembna poslovna obveza, ki lahko poveže različne poglede na poslovanje podjetja oz. zavoda na vseh ravneh izvajanja delovnih procesov. S takšnim povezovanjem in mišljenjem zagotovimo varne in kakovostne izdelke ter zagotovimo večjo varnost potrošnikov, predvsem rizičnih skupin, kamor se uvrščajo starostniki. Ključne besede: zdravstvena ustreznost živil, vodilno vodstvo, vodenje, managerska orodja, management varnosti živil, izobraževanje. Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1474; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,68 MB) |
8. Ugovor v izvršbi in njegov vpliv na stopnjo pravne varnostiDamjan Orož, 2018, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova obravnavan kot fenomen pravne varnosti; institut, ki ni samo materialne, je tudi procesne narave, katerega bistvena lastnost v naši ureditvi je njegova izključnost. To je hkrati izhodišče za določitev tako teme kot tudi polja raziskovanja. Doktorska disertacija prinaša pomembne sklepe, ki jih navajam v nadaljevanju.
Na ugovor zoper sklep o izvršbi je treba najprej gledati kot na pravico dolžnika do izjave v postopku (22. člen Ustave). Da je hkrati pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, je drugotnega pomena. Ker je ugovor v našem sistemu izključne narave, mora biti ugovorni postopek voden tako, da obema strankama omogoča izvajanje pravice do sodelovanja v postopku. Logična posledica izključnosti je obseg upoštevnih ugovornih razlogov. Z ugovorom je dopustno uveljavljati prav vse ugovorne razloge, zaradi katerih je izvršba nedopustna. Če sodišče ne upošteva, da je ugovor dolžnikovo edino pravno sredstvo, je dolžniku odvzeta ustavna pravica do sodelovanja v postopku, predvsem pa pravica do pravnega varstva. Drugo, od tega ločeno vprašanje je, ali je optimalno, da o prav o vseh ugovornih razlogih odloča sodišče v izvršilnem postopku oziroma kako odprto je polje uporabe načela proste presoje dokazov v izvršilnem postopku. Sistem, ki bi dolžnika omejeval z dopustnimi ugovornimi razlogi in dokaznimi sredstvi, bi bil neustaven, če ne bi hkrati dolžniku ponudil drugih možnosti, to je možnosti izven tekočega izvršilnega postopka, da doseže učinkovito zaščito svojih pravic. Dokazano je, da je naša ureditev ugovornega postopka najenostavnejša. Dolžnik vsa nasprotovanja izvršbi uveljavi z enim pravnim sredstvom in to znotraj izvršilnega postopka. Zanj je taka pot ne samo najcenejša, je tudi najučinkovitejša. S tem naša ureditev bistveno odstopa od primerljive avstrijske, pa tudi nemške ureditve, ki sta v tem pogledu zelo zahtevni in komplicirani. Hkrati odstopa tudi od hrvaške ureditve, s katero nas povezuje nekdaj skupni izvršilni zakon.
V naši ureditvi je spreminjanje postopkovnih zakonov pogosto. Doktorska disertacija je pokazala, da ureditev ugovora v našem pravu ne potrebuje bistvenih sprememb. Vsekakor ne v smeri razdrobitve ugovora na več pravnih sredstev. Zakonodajalec naj ima v mislih, da vsaka korenita sprememba postopkovnega zakona zahteva korenit odziv pravne prakse in pravne teorije ter čas za dosego usklajenih stališč, kar je nujno potrebno za zagotavljanja enakega varstva pravic. Zgodovinsko gledano je sedanja ureditev ugovora posledica ugotovitve o zlorabi izvršilnih tožb in težav, ki jih je imela sodna praksa pri odločanju o ugovoru po ureditvi pred spremembno ZIZ-A.
Ureditev ugovornega postopka ni optimalna. De lege ferenda bi bilo treba slediti razlogom Ustavnega sodišča in v zakonu poudariti pomen ugovora kot oblike izvajanja pravice do izjave v postopku. Pri tem bi bilo treba razmisliti, ali bi vsaj pri opozicijskih ugovornih razlogih in ugovornem razlogu neprehoda terjatve ali obveznosti omejili dopustnost dokazov le na listinske dokaze, pa še te le na tako imenovane kvalificirane listine, ob dodatnem upoštevanju zakonskih domnev, splošno znanih dejstev in splošnega pravila o nespornosti ugovarjanih dejstev. To bi bilo primerno zlasti pri izvršbi denarnih terjatev. Ključne besede: ugovor zoper sklep o izvršbi, ugovorni razlogi, obrazložitev ugovornih razlogov, opozicijski ugovori, impugnacijski ugovori, tožba zaradi nedopustnosti izvršbe, negativna ugotovitvena tožba, insolvenčni postopek, materialno procesno vodstvo v postopku ugovora. Objavljeno v DKUM: 08.06.2018; Ogledov: 4564; Prenosov: 1226
Celotno besedilo (4,04 MB) |
9. KAKOVOST SODELOVANJA OSNOVNOŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Z VIDIKA SVETOVALNIH DELAVCEVMaja Fridman, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem opisala delo osnovnošolske svetovalne službe in njeno sodelovanje z vodstvom šole. V teoretičnem delu sem z uporabo deskriptivne metode pedagoškega raziskovanja predstavila delo šolske svetovalne službe. Predstavila sem Programske smernice, ki so temelj šolskega svetovanja. Opisala sem glavne naloge in predstavila področja, na katerih deluje svetovalna služba. Opisala sem vodstvo šole. Ravnatelja sem izpostavila kot pedagoškega vodjo in menedžerja in navedla naloge in značilnosti, ki jih mora imeti kot dober vodja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela sem predstavila sodelovanje šolske svetovalne službe z vodstvom šole in navedla področja, na katerih sodelujejo.
V empiričnem delu sem z uporabo kvalitativne metode pedagoškega raziskovanja raziskala, kakšna je kakovost sodelovanja osnovnošolske svetovalne službe z vodstvom šole z vidika svetovalnih delavk. Z uporabo nestrukturiranega intervjuja sem ugotavljala potek dela šolskih svetovalnih delavk in področja njihovega delovanja. Raziskovala sem, kako se povezujejo in sodelujejo z ravnatelji in ravnateljicami in kakšna je njihova komunikacija. Raziskala sem, kako svetovalne delavke ocenjujejo kakovost sodelovanja z ravnatelji in ravnateljicami. Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolske svetovalne delavke, vodstvo šole, ravnatelj, sodelovanje, kakovost Objavljeno v DKUM: 06.02.2018; Ogledov: 1278; Prenosov: 122
Datoteka (462,00 KB) |
10. POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBORVanja Borko, 2017, magistrsko delo Opis: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov lastne raziskave, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati pa jim dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude. Ključne besede: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva. Objavljeno v DKUM: 12.12.2017; Ogledov: 1433; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,41 MB) |